Pot je večinoma speljana po obstoječem in dobro utrjenem kolovoziu razen kratek odsek na delu sedaj povsem neurejene Bevške učne poti, kjer pa načrtujemo pot po levem bregu starega korita Ljubljanice (Stržen), tudi iz razloga, ker desni breg Stržena sodi že v občino Brezovico pri Ljubljani. Po občini Brezovica bo pot potekala le z manjšimi posegi od brvi čez Stržen do konca odseka (4).

Zanimivosti ob poti: Del poti poteka po Bevški učni poti, tu so najdišča keltskega svetišča s številno keramiko, Zaklada iz Ljubljanice z rimskim mečem (gladio) ter rimskega mejnega kamna med pokrajinama Oglej in Emona.

Zanimivosti v okolici: večjih zanimivosti (razen pogleda na cerkve na južnem delu Ljubljanskega barja (sv. Ana, sv. Jožef, sv. Marija na Žalostni gori itd.) in na železniški most čez Ljubljanico, ni.

Sicer pa bi se staro korito Ljubljanice dalo izkoristiti v plovne namene ali vodne rekreacijske površine (in bo del kakšne druge zgodbe). Stržen se začne pri najdišču rimskega mejnega kamna (tudi kolesarska pot se prav tam odcepi od Ljubljanice) in pelje ob načrtovani kolesarski poti do železniške proge, ki tok Stržena prekine, Na drugi strani tirov se nadaljuje v skoraj ravni črti do Kušljanovega grabna, tam nekje pa bodisi zavije desno proti Ljubljanici, bodisi se nadaljuje še nekaj sto metrov naprej v isti smeri. Nekdaj so že obstajali načrti za oživitev plovnosti, pa so v zrak skočili vsi, ki bdijo nad status–quojem na Barju, pa naj bo to upravičeno ali le. Menim, da bi ponovno plovnost lahko vzpostavili relativno enostavno in ne s prav velikanskimi stroški (še zlasti, če stroške primerjamo s kilometrom avtoceste ali železnice) vsaj do točke d, kjer pa bi morali »premos-titi« železniške tire (se pravi železniški nadvoz). Začasno ali kot trajno rešitev se lahko od točke d skoplje kanal levo (oziroma proti severu) do Kušljanovega grabna (most v Notranjih Goricah in pod mostom naprej).

Pot na kolih  se lahko potegne tudi med točkama 3a in 4.

Rastlinje ob Strženu, kjer naj bi ob robu tekla kolesarska pot (Kanadska zlata rozga – Solidago canadensis, če bo že koga skrbelo, da posegamo v avtohtono rastlinje). Aja, KP LB nima »pristojnosti«. da bi ukrepal proti lastnikom glede kanadske rozge in ambrozije, za vse »drugo« jih pa ima.

OCENA STROŠKOV

Nosilec projekta je za  odsek sta občini Brezovica pri Ljubljani in Vrhnika s partnerji: Zavod Ivana Cankarja, KS Bevke, ter LAS Barje in drugi (viri financiranja).

«Pripadajoči« del investicije za Občino Brezovica pri Ljubljani znaša 21.000,00 EUR (načrtovani strošek za ureditev 2,1 km kolovoza), za Občino Vrhnika pa 36.000,00 EUR.

naprej na Odsek 4: Želežniški podhod – sotročje Stržena in Ljubljanice >>>

<<< Nazaj na prejšnjo strAN