Za malo daljši (tridnevni) trening za letošnji kolesarski kamino od prelaza Somport v Pirenejih čez Francijo in Alpe do Vercellija pri Milanu, smo se iz Vrhnike zapeljali do Kolpe in izkoristili en redek konec tedna brez popoldanskih neviht in ploh.

sv. Janez Krstnik, Cerknica

Prvi dan (86 km, 970 v.m.) smo kolesarili mimo Logatca in Laz do Cerknice, tam zavili do jezera in Otoka, ubrali makadamsko pot (makadam se je sicer začel že pri Dolenjem Jezeru) mimo Laz pri Gorenjem Jezeru in se nazaj na asfalt priključili na sredi klanca nad Gorenjem jezerom. Malo daljši odmor smo si privoščili v Mercatorjevem bifeju na koncu Nadleska in nato, mimo Pudoba in Iga vasi, v popoldanski vročini zagrizli v klanec proti Babnemu polju (750 m n.m.). Po krajši ravnini do Prezida nas je čakal še zadnji klanec prvega dne – dobrih 910 metrov visok prelaz pri Kozjem vrhu. Dan smo po 600-metrskem spustu mimo Čabra zaključili pri Kovaču v Selah pri Osilnici na Kolpi.

sv. Jakob, Pudob

Celoten drugi dan (95 km, 780 v.m.) smo kolesarili ob Kolpi – mimo Grintovca pri Osilnici in Srobotnika ob Kolpi do mejnega prehoda Petrina–Brod na Kupi, nato po malo prometnejši cesti do Hriba pri Fari in pod mogočno Farovško cerkvijo sv. Marije vnebovzete ponovno po neprometni cesto ob Kolpi do domačije Skender v Lazah pri Predgradu, kjer smo si privoščili prvi počitek. Namesto 250-metrskega vzpona čez Sinji vrh smo izbrali malo daljšo (po kilometrih in časi) peš pot mimo najjužnejše točke Slovenije pri Kotu pri Damljah. V Vinici (pri spomeniku Viniški republiki, seveda sta zraven dva bifeja in trgovina) smo preživeli popoldanski vročino in se ob 15. uri podali še v prve klance mimo Miličev, Žuničev in Adlešičev do cilja, gostišča in prenočišča Kapušin v Krasincu (prav pohvaliti moram njihovo jagnječje nabodalo).

pešpot ob Kolpi

Tretji dan (128 km, 1.030 v.m.) smo se še v jutranji meglici odpravili proti domu – Črnomelj–Miklarji–Kočevje–Rakitna–Turjak–Ig–Podpeč–staro korito Ljubljanice (Stržen)–Blatna Brezovica–Vrhnika. Med Kočevjem in Turjakom je bilo malo več prometa, tudi sonce je neusmiljeno žgalo, vsaj dve tretjini poti pa nam je v prsi (seveda, se je že kdaj zgodilo, da bi pihalo v hrbet), pihal tudi precej močan veter.

Povezava na celotno traso (Bikemap)