• Trasa:    Dimitrovgrad – Sofija (Mapy.CZ)
• Dolžina: 80 km
• Vzponi:  937 m
• Hotel:

OPIS POTI:

Do meje z Bolgarijo in naprej do Dragomana (dragomani so bili v turških časi sicer preva-jalci) kolesarimo po kolesarski poti EV13, od tam pa mimo Slivnice do Hrabarskega (že malo umaknjen od AC) po ozki asfaltni cesti vzporedni z avtocesto. Malo naprej od vasi je še nekaj asfalta, potem se pa do Zlatuše začne štala, kot bo rekel Susi – dva do tri kilometre kolovoza in travnika. Do Gurmazova bo spet asfalt, od tam pa tri kilometre solidne makadamske poti do Bankya. Počasi se približujemo Sofiji (mestni vodnik) in ko prečkamo avtocesto se s predmestjem Sofije začne tudi več prometa.

ZANIMIVOSTI:

SLIVNICA je mesto v zahodni Bolgariji, 22 km oddaljeno od Sofije in leži ob glavni cesti, ki povezuje glavno mesto z bolgarsko-srbsko mejo. Južno in jugozahodno od Slivnice izstopa majhna gora z imenom Viskyar. Najvišji vrh gore se imenuje Mechi Kamak (Мечи камък, “medvedov kamen”) in je visok 1077 m. Viskyar je bogat z arheološkimi in zgodovinskimi ostanki.

Bitka pri Slivnici, ki so jo zgodovinarji imenovali “bitka stotnikov proti generalom” in se nanaša na mlado bolgarsko vojsko, katere najvišji čin je bil stotnik, je bila odločilen dejavnik pri zmagi bolgarske vojske nad Srbi med 17. in 19. novembra 1885. Utrdil je združitev med kraljevino Bolgarijo in Vzhodno Rumelijo.

Sofija (wikipedija)

SOFIJA (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije z okoli 1,2 milijona prebivalcev, Leži v zahodni Bolgariji, južno od Stare planine in severno od gorovja Rodopi pod planino Vitoša, ob pritoku Donave, reki Iskăr in tranzitni poti iz srednje Evrope oz. Panonske nižine (skozi Beograd) do Carigrada. V Sofiji je sedež najstarejše in največje bolgarske univerze Sv. Kliment Ohridski, Bolgarske akademije znanost, (video1, video2, video3)

Večtisočletno zgodovino Sofije začenja tračansko naselje z imenom Serdika ali Sardika, ki ga morda dobi po tračanskem plemenu Serdi. Naselje je v IV. stol. pr. n. št. nekaj časa v posesti Filipa II. Makedonskega in njegovega sina Aleksandra Velikega. Okrog leta 29 pr. n. št. Serdiko zasedejo Rimljani in je preimenujejo v Ulpia Serdica. Med vladavino cesarja Trajana (98-117) postane municipium. Mesto se razširi, dobi obzidje s stolpi, javna kopališča, upravne in kulturne zgradbe ter mestno baziliko in velik amfiteater Buleutherion. Ko cesar Dioklecijan razdeli provinco Dakijo na Dacio Ripensis ob Donavi in Dacio Mediteraneo, Serdika postane upravno središče slednje. Cesar Galerij leta 311 v Serdiki objavi Tolerančni edikt, s katerim se konča dioklecijansko preganjanje kristjanov. Edikt krščanstvu implicitno podeli položaj religio licita – dovoljene vere. Ediktu dve leti kasneje sledi Milanski edikt, s katerim krščanstvo postane državna vera. Mesto se v naslednjem stoletju in pol zelo razširi, zato ga cesar Konstantin Veliki imenuje »moj Rim«. (rimska dediščina).

Rotunda sv. Georga (IV. stol.) (wikipedija)

Leta 343 je v cerkvi, ki je stala na mestu sedanje cerkve svete Sofije, cerkveni koncil. Serdika je bila srednje veliko mesto, zaradi svojega urbanega koncepta in arhitekture, pogostih družabnih prireditev in živahnega družbenega življenja pa veličastno mesto. Cvetelo je zlasti med vladavino bizantinskega cesarja Justinijana I., ko je bila obdana z mogočnim obzidjem, katerega ostanki so še vidni. Leta 447 ga uničijo Huni, vendar ga cesar Justinijan obnovi in preimenuje v Triadico. Kasneje mesto pogosto opustošijo Slovani, vendar pod bizantinsko oblastjo ostane do leta 809. (več na wilipediji).

Stolnica sv. Aleksandra Nevskega (wikipedija)

V samem mestem središči, kjer je stalo rimsko naselje Serdika, si lahko ogledamo nekaj rimskih ostalin, Rotundo sv. Georga iz IV. stol., baziliko sv.Sofje, amfiteater ter ostanke stavb in obzidja. Od številnih drugih zanimivostih si moramo ogledati še stolnico-spomenik svetega Aleksandra Nevskega (Храм-паметник Свети Александър Невски). Pravoslavna stolnica je zgrajena v novo-bizantinskem slogu in služi kot stolna cerkev patriarha Bolgarije. Je ena od največjih pravoslavnih stolnic na svetu in za stolnico Svetega Save v Beogradu druga največja na Balkanu. Stolnica je s 3.170 m² ena od največjih turističnih zanimivosti Sofije in lahko sprejme 10.000 vernikov.