Trasa poti: Troina – Linguaglosa, dolžina:69 km, vzponi: 1.100 v. m., spust: 1.460 m
Deseti dan kolesarimo na višini med 600 in 1200 metri, čaka nas le en daljši klanec (8 km, 380 v. m., < 4%) in se ob koncu dneva pripeljemo do Naravnega rezervata Etna. Kakšnih »hujših« zgodovinskih zanimivosti ob poti ni, bomo pa zato bolj uživali v naravi in ob pogledu na Etno.
Cesaro
je občina z 2.600 prebivalci v pokrajini Catania. Mesto leži v neposredni bližini parka Nebrodi z istoimensko gorsko verigo z najvišjo goro Soro ter jezeroma Biviere in Maullazzo.
Cesaro’, panorama
https://it.wikipedia.org/wiki/Cesar%C3%B2Manjše naselje obstaja že pred XIII. stol., verjetno naj bi Arabci zgradili utrdbo, prvi, sicer redki dokumenti o obstoju mesta, pa segajo šele v XVII. stol. Ime Cesarò etimologi povezujejo z arabsko besedo kaer, (utrjen prostor), beseda pa naj bi se kasneje razvijala v Kasr, Kasròn in na koncu v Cesarò. Prav veliko zanimivosti mesto nima, naj omenim le palačo Zito, nekdaj rezidenca istoimenske družine in leta 2009 obnovljena in za javnost odprta kot hiša–muzej. Ohranja izvirne freske, pohištvo in tlake.
Randazzo
(Rannazzu po sicilijansko) je občina na višini 765 m n.m. z 11.000 prebivalci v pokrajini Catania in je pomembno stičišče poti. Tako ime mesta kot nastanek so zaviti v skrivnost. Ostanki obzidja in toplice nakazujejo, da naselje obstaja že v rimskem času, morda že tudi v grškem. Danes obstaja več razlag in pojasnil:
- Ime naj bi dobil po bizantinskem patriciju Randàchesu (oziroma Randagu), upravniku Taormine med letoma 714 in 745.;
- Randazzo zgradijo nad ruševinami antičnega mesta Trinacium, ki naj bi ga zgradili grški kolonizatorji iz Trakije in ga v IX. stol. porušijo Arabci, ime pa se naj bi pri tem popačili v Rinacium in nato v Randadum;
- današnji Randazzo zgradijo na antičnem naselju Tissa, hipotezo pa potrjujejo tudi arheologi
- dodatek –azzo(italijansko -accio) ima korenine v latinščini, v uporabi za slabšalno obliko za samostalnika in pridevnika.
Randazzo – srednjeveška vrata, Švabski grad, cerkev na ulici Agonia
Prve naselbine na tem območju se pojavijo že v VI. stol. pr. n. št., o čemer pričajo številne arheološke najdbe. Kasnejše raziskave odkrijejo prisotnost človeka vse do prihoda Arabcev, ko kot kaže, Randazzo igra pomembno strateško vlogo. To vlogo obdrži še po prihodu Normanov (zgradijo tudi obzidje), saj leži na pomembni povezavi Catanie z Messino. Današnje naselje izvira iz bizantinskega obdobja, le nekaj kilometrov ven iz mesta pa lahko vidimo tudi ruševine bizantinske cerkev imenovane Cube. Do XVI. stol. v Randazzu govorijo tri jezike, grško v četrti sv. Nikolaja, latinsko v četrti sv. Marije in lombardsko v četrti sv. Martina. Pod Lombardi Randazzo postane utrdba v boju proti Arabcem. Mesto v celoti ohrani srednjeveški pridih, saj se ga izbruhi Etne skoraj ne dotaknejo.
Med večje zanimivosti sodijo kraljeva palača, ki jo zgradijo zadnji normanski kralji, v njej pa gostijo številne kronane glave (Henrik VI. švabski, Friderik II. Švabski, celoten aragonski dvor z Janezom in Friderikom III., Karel V. Habsburški) ter njihove žene (Costanza d’Altavilla, žena vladarja Henrika VI. Švabskega) ali hčere (Giovanna Plantageneto, hči Henrika II. Angleškega in žena Vilijema II. Sicilskega), arheološki muzej Paolo Vagliasindi v utrdbi gradu (hrani pomembne najdbe od VI. do III. stol. pr.n. št.), mestni naravoslovni muzej z različnimi zbirkami (živali morja, eksotične živali, metulji, Sicilske živali), muzej sicilskih lutk, Grotta del Gelo (Ledena jama) in mestni park Sciarone, zelena pljuča mesta.
Linguaglossa
Lunguaglossa – stolnica
(Linguarossa po sicilijansko) je občina s 5.500 prebivalci v pokrajini Catania. Mesto leži na višini 550 m n. m. V mestu se odcepi cesta Mareneve (moje-sneg) do smučarske postaje na planoti Provenzana na višini 1800 m n.m.
Do XV. stol. v naselju in bližnji okolici zrase osemnajst cerkev, nekaj od teh sicer danes ni več, vendar se ni bati, ostalo jih je več kot preveč. Omenjam le stolnico z lesenim korom iz XVIII. stol., cerkev sv. Frančiška iz Paole (XVI. stol.) z nekaj freskami, marmornatim kip, slika Gospe iz Loreta in osmimi plitkimi reliefi na vhodnih vratih (1987, Salvatore Incorpora), najstarejšo cerkev sv. Egidija opata (v prečni ladji so freske iz XVI. stol.) – cerkev začno graditi že Normani, gradnjo pa dokončajo Anžujci in v notranjosti bogato okrašeno župno cerkev sv. Antona in sv. Vita (začetek XVII. stol.) s 14 postajami križevega pota kiparja Salvatora Incorpore. V naselju sta tudi dve večji (pomembnejši) vili, vila Giovanni Milana z vodnjakom dvanajstih Mavrov in vila Sicilskih večernic.
Comments are closed