1. DAN (30.8.): PARIZ – MELUN (70 KM, 160 V.M.)

Mestna hiša, Pariz

Cel dan kolesarimo ob Seni, prevozimo pa tudi precejšen kos Pariza, kolesarimo mimo Notre-damske stolnice (video), Mestne hiše (videoin parka Bercy, mimo številnih muzejev restavracij in kavarn. Sčasoma mestne stavbe zamenjajo podeželske hiše in zelenje. Do Meluna kakšnih hudi zanimivosti še nisem odkril, je pa toliko bolj zanimiv cilj tega dne – Melun ((video) baročni grad Vaux Le Vicomte (video) z vrtovi, palača Fontainebleau v kateri so odstavili Napoleona in izgnali na Elbo, Kolegial Naše gospe (XI. Stol.), priorstvo presvetega Odrešenika (XI. stol.), samostan sv. Bartolomeja, cerkev sv. Aspasija in druge cerkve, Pariška četrt, Državni policijski muzej, itd.).

ZA SLADOKUSCE

kolač sv. Honorija

Zaradi krajevne obarvana kulinarike dodajam še departma in pokrajino kraja, kjer prenočujemo. Melun leži v departmaju Seine-et-Marne v pokajini Ile de France. V Melunu bomo lahko preverili sir brie iz Meluna, sicer pa kakšne druge krajevno značilne hrane še nisem odkril.

Odločili se bomo za širšo izvirno, značilno hrano pokrajine Ile de Paris, za začetek kakšen sir (brie iz Coulommiers  ali Meauxa) ali juho (grahovo juho sv. Germana, francosko čebulno juho), za glavno jed zajčji frikas, jagnječi golaž ali houdanskega piščanca, za konec pa eno od mnogih sladic, npr. kolač sv. Honorija, pariški kolač, pariški ali nanterski brioš, kolač Pariz-Brest (posvečen prvi kolesarski dirki med dvema mestoma), Napoleonove mille-feuille, chouquettes, bouchées à la reine ali barvne francoske piškote iz beljaka in mletih mandljev (macarons).

Ile de Paris je poznana tudi kot vinska regija, pridelujejo pa trte sorte Chardonnay, Pinot Noir (modri pino ali modri burgundec), Sémillon, Sauvignon Blanc, Pinot Beurot (sivi pinot) in Gamay (borgonja). Kakšen kozarček si ga privoščimo, preveč pa ne, saj bo za nami šele prva kolesarska etapa in še ta med krajšimi.

2. DAN (31.8.): MELUN – MONTARGIS (83 KM, 190 V.M.)

Dopoldan še nekaj kilometrov prekolesarimo ob Seni, pri Saint Mammes pa se od reke odcepimo in kolesarimo ob njenem pritoku Le Loing. Ob poti je nekaj manjših krajev, prvi večji je Nemours (13.000 preb.), kjer med večje zanimivosti sodijo grad z muzejem, cerkev sv. Janeza Krstnika in prazgodovinski muzej (video).

Do Montargisa (video) kjer prespimo, tudi ni ravno veliko omembe vrednih krajev, je pa vseskozi prijetna okolicaMesto je znano že iz rimskih časov, omenja ga že Cezar v Galskih vojnah, med njegove večje zanimivosti pa sodita grad iz XII. Stol. In župnijska cerkev sv. Magdalene.

ZA SLADOKUSCE

Jargeau Andouille

Montargis leži v departmaju Loiret v pokrajini Center-Val de LoirePrav hude izbire krajevnih dobrot na spletu ni najti, vseeno pa naj naštejem nekatere – klobasa iz vampov in svinjskega mesa Jargeau andouille, mandljev kolač Pithiviers, med Solognehoney, praline iz Montargisa. Cotignac iz Orelansa (kutin žele), kis iz Orleansa.

V pokrajini ob Loari proizvajajo odlična vina, status AOC (Appellation d’origine contrôlée) pa imajo tri območja – Orleans (bela vina vrste Chardonnay in Pinot Gris, rdeča vina in rosés pa Pinot Meunier), Orléans-Cléry in Coteaux-du-Giennois (Sauvignon Blanc, Pinot Noir, Gamay).

Kraljevi grad, Montargis

3. DAN (1.9.): MONTARGIS – BEAUGENCY (97 KM, 140 V.M.)

Sprva kolesarimo po Zeleni orleanski kolesarski poti (speljana malo tudi po kolovozih) v zeleni in neobljudeni okolici. Do Orleansa (113.000 preb.), ki leži že ob Loari pravzaprav ni večjih mest, še največje (3.700 preb.) je Fay aux Loges. Orleans (video) je zanimivo mesto, med največjimi biseri pa so Stolnica svetega Križa (XIII.-XVI. stol.), uničena v času verskih vojn, Mestna hiša Groslot (1550–1555) Trg Martroi spomenikom Ivane Orleanske na konju (ko je med stoletno vojno Orleans oblegala angleška vojska (1428-29) je na pomoč priskočila Ivana Orleanska in rešila mesto pred uničenjem,

Chateau Beaugency

Njegova obramba je pomenila tudi ključni preobrat v tej vojni in postopen izgon Angležev iz Francije), škofijska palača (XVII. Stol.) in stari kraljevi most oziroma most Jurija V. ter seveda še mnogo drugega. Za ogled bomo imeli dovolj časa, saj do Beaugencyja (7.300 preb.), kjer prespimo, ob kolesarimo ob Loari (gradovi, video) dobrih 20 kilometrov. Pred spanjem si lahko ogledamo gradopatijo Naše Gospemestno hišomost čez Loarostolp z uro in še kaj.

Beaugency leži v departmaju Loiret v pokrajini Center-Val de LoireSpecialitete (1), (2), (3) (4) (5)

4. DAN (2.9.): BEAUGENCY – TOURS (103 KM, 103 V.M.)

Cel dan kolesarimo ob Loari, koliko od kakšnih petdeset znamenitih gradov do Toursa bomo videli, pa bomo lahko sami preverili na terenu. Zagotovo kolesarimo mimo treh kraljevih gradov (BloisAmboisTours), v Saumuru in Chinonu bosta verjetno predaleč (odvisno od izbrane trase v nadaljevanju od Toursa), ter mimo nekaj plemiških in drugih gradov (recimo v Beaugencyju).

Blois, most čez Loaro

Stolnica sv. Gacijana, Tours

Ob poti si bomo seveda podrobneje ogledali mesti Blois (renesančni grad (video), stolnica sv. Ludvika, cerkev sv. Vincenca Pavelskega (XVII. stol.), nekdanja opatijska cerkev sv. Nikolaja, cerkev sv. Saturnina, stolnica Naše Gospe sv. Trojice, kamniti most čez Loaro (XVIII. stol.)) in Amboise ((video) renesančni grad (XV. stol.), renesančni dvorec Clos Lucé (XV. stol., tu je živel in delal vse do svoje smrti italijanski umetnik Leonardo da Vinci (1516-1519)), stara mestna vrata z urnim stolpom iz XV. Stol., cerkev sv. Denisa (XII.–XVI. stol.), nekdanja župnijska cerkev sv. Florentina (XV.–XVI. stol.), grajska kapela sv. Huberta z grobom Leonarda da Vincija, klasicistični dvorec Chanteloup (XVIII. stol.) s parkom in kitajsko pagodo)), na koncu etape pa še Tours (grad – muzej (XI. stol.), katedrala sv. Gacijana (posvečena prvemu mestnemu škofu sv. Gacijanu, 1170) s samostanom Psalette in nekdanjo nadškofijsko palačo (na vrtu raste velikanska cedra, posajena v času Napoleona), neobizantinska bazilika sv. Martina (XX. stol.), nekdanja benediktinska opatija s cerkvijo sv. Julijana, stolp Karla Velikega, urni stolp, ostanek nekdanjega kolegiala sv. Martina (XIII. stol.) itd.). (Tours-video)

Tours je danes univerzitetno mesto in priročna izhodiščna točka za raziskovanje znamenitih gradov ob Loari (Loara, video). V Toursu se rodi (1799-1850) tudi znameniti francoski pisatelj, začetnik realizma v evropskem slovstvu, Honore de Balzac (pokopan je na slovitem pariškem pokopališču Père-Lachaise),

ZA SLADOKUSCE:

Andouillette – debela klobasa

Tours leži v departmaju Indre-et-Loire v pokrajini Center-Dolina Loare. Poleg značilne hrane pokrajine ob Loari si lahko privoščimo tudi značilne krajevne dobrote (vedno moram dodati “med drugim”) kot so za začetek pravi ovčji sir z Selles-sur-Chera, svinjske mesne kocke iz Toursa s krompirjevim galetam (narejena so iz dveh pravokotnikov zlatega, hrustljavega listnatega peciva) iz bližnjega Bloisa ali debelo klobaso (andouillette) s francoskim krompirčkom, za sladico pa toursnougat, dokaj debelo pito obloženo z vloženimi mareličnimi, kandiranim sadjem, potreseno z mešanico mandljev in ledenim sladkorjem.

5. DAN (3.9.): TOURS – CHATELLERAULT (83 KM, 260 V.M.)

Chatellerault

Etapa je precej ravninska, kmetijska in precej redko naseljena. V Toursu se odlepimo od Loare in zavijemo na jug. Nekaj časa kolesarimo po kolesarski poti po dolini Eure, prečkamo reko La Vienne in kolesarimo ob njenem levem bregu do cilja v Chatelleraultu (video).

Nekaj večjih ali zanimivejših krajev ob poti: Chambray les Tours (10.800 preb., cerkev sv. Simforijana), Sainte Maure de Touraine (4.200 preb., cerkev sv. Mavre Tourenske, neogotska cerkev sv. Mavre Tourenske z grobnico iz IX. do XI. stol., nekdanja romarska postaja na poti v Santiago de Compostelo, kapela devic, prvotno iz XV., prenovljena v XIX. stol. in posvečena sv. Mavri in Brigiti, nekdanje priorstvo Saint-Mesmin, ustanovljeno v letu 1060, samostan Notre-Dame-des-Vertus iz leta 1682, grad družine Rohan iz konca X. stol., prenovljen v XIV. in XV. stol., danes se v njem nahaja muzej umetnosti in ljudske tradicije), Maille, poznan predvsem po masakru domačinov proti koncu II. sv. vojne, ko okupator pobije četrtino domačinov in Chatellerault (31.800 preb., cerkev sv. Jakoba iz XI. stol., vmesna postaja na romarski poti Via Turonensis v Santiago de Compostelo.).

Chatellerault leži v departmaju Vienne v pokrajini Nova Akvitanija. 

6. DAN (4.9.): CHATELLERAULT-CHAUNAY (100 KM, 550 V.M.)

Ravninska etapa po francoskem podeželju.  Po desetih kilometrih se odcepimo od reke La Vienne in zavijemo proti edinemu pomembnejšemu mestu ob poti Poitiersu (85.000 preb.). Prvotno naselje zgradijo že Kelti iz plemena Pictones in ga poimenujejo Limonium, tako poimenovanje mesta pa kasneje prevzamejo tudi Rimljani. Krščanstvo sprejmejo v III. stol. Prvi škof Poitiersa pa je bil sveti Hilarij (350-367). V začetku V. stol. kraj pade v roke Vizigotom in postane ena glavnih prestolnic njihovih kraljev. V letu 507 po zmagi Klodvika I. nad Alarikom II. nedaleč stran kraj pripade Frankovskemu gospostvu. V bližini mesta  10. oktobra 732 Karel Martel doseže prvo krščansko zmaga v boju z muslimani. V zgodnjem srednjem veku Poitiers postane glavno mesto province Poitou, ki ji vladali grofje Poitierski (video).

Bitka pri Poitiersu 1356

Med stoletno vojno, 19. septembra 1356, je na območju Poitiersa bitka, v kateri Angleži dosežejo eno pomembnejših zmag nad Francozi. Leta 1432 je v Poitiersu okronan francoski kralj Karel VII., ki da še istega leta ustanoviti v njem univerzo. Med verskimi vojnami mesto leta 1569 uspešno prestane več tednov trajajoče obleganje protestantov.

Sicer pa nas ob poti preseneti še kakšen grad, recimo Chateau de Fou, star most ali kakšna srednjeveška cerkev (recimo sv. Jurija v Baillargeauxu ali v Sommieresu du Clain).

Cilje etape je v naselju Chaunay s 1.100 prebivalci, kjer so se naseljevali že od neolitika dalje, premore pa hotelsko restavracijo, kavarno, slaščičarno in COOP. Morda si velja ogledali cerkev sv. Petra (XVI. stol.).

Chaunay leži v departmaju Vienne v pokrajini Nova Akvitanija. 

7. DAN (5.9.): CHAUNAY – ANGOULEME (73 KM, 490 V.M.)

Kratka ravninska etapa po francoskem podeželju. Kolesarimo po naravi, prečkamo nekaj deset manjših vasi, edini omembe vreden pa je Angouleme, cilj sedme etape, z mestno stolnico, muzejem, zanimivim mestnim jedrom, papirniškim muzejemce, mestno hišo, cerkvijo sv. Andreja, kapelo Cordilieres z grobom francoskega pisatelja Jean Louisa Gueza de Balzac (ne tisti pravi Honore de Balzac), Muzej lepih umetnosti,za pogledat pa so tudi freske na zidovih (murales) s komično vsebino.

panorama Angoulema

8. DAN (6.9.): ANGOULEME – LAGORCE (93 KM, 680 V.M.)

Konjak iz Male Šampanje

Malo daljša in malenkostno bolj razgibana etapa po francoskem podeželju. Kakšnih večjih mest ni ob poti, vseeno pa se nabere nekaj zanimivosti, npr. romanska cerkev sv. Vincencija v Champmillonu (XII. stol.) – starih cerkev bo še nekaj –, kakšen mlin in spominsko obeležje bojem iz prve svetovne vojne ter zanimivejši kraji kot Saint Simeux s cerkvijo sv, Simeona (XII: stol.), danes poznan po ribolovu, nekdaj pa tudi po mlinih na reki Charente, Chateauneuf sur Charente (3.600 preb., mestna hiša, nekaj rimskih ostankov, cerkev sv. Petra) in Barbezieux Saint Hilaire (4.700 preb., grad iz XI. stol., mesto poznano po šampanjcu in konjaku – mesto Cognac, po katerem pijača dobi ime, je kakšnih 40 kilometrov stran)), mestu v pokrajini La Petite Champagne. Departma Charente je vinska regija poznana predvsem po predelavi vina za konjak.

Spimo pravzaprav v divjini, rezervirane pa imamo tri hiše s po tremi spalnicami in bazenom v bližini kraja Lagorce. Večerjo si bomo morda skuhali sami (najbližji restavraciji sta v dva km oddaljenem La Huirande (La Gabaye, L’Imprevu)), prostora bo veliko,nakupili pa si bomo poleg hrane še kakšno pravo francosko vino in seveda konjak.

9. DAN (7.9.): LAGORCE – BORDEAUX (62 KM, 310 V.M.)

10. DAN (8.9.): BORDEAUX – MARMANDE (102 KM, 550 V.M.)

11. DAN (9.9.): MARMANDE – POMMEVIC (95 KM, 170 V.M.)

12. DAN (10.9.): POMMEVIC – TOULOUSE 81 KM, 100 V.M.)

13. DAN (11.9.): TOULOUSE – CARCASSONNE (104 KM, 80 V.M.)

 


Comments are closed