Cerkev se prvič omenja leta 1526 (prezidana sredi XVIII. stol., vhodna vrata pa imajo letnico 1884), po ljudskem izročilu naj bi jo zgradili bistriški menihi, ki jo sicer želijo zgraditi na vrhu osamelca (kot je značilno za vse cerkve – tako je cerkev vidna le z Barja), a domačini gradbeni material ponoči vsakokrat znosijo nazaj do zamočvirjenega Barja.

Cerkev stoji sredi vaškega pokopališča obdanega z zidano ograjo (del je še ostanek taborskega obzidja) in je obrnjena proti vzhodu. Zvonik (v njem gnezdi mali podkovnjak, v Sloveniji med bolj razširjenimi vrstami netopirjev) je z dvema zidcema razčlenjen v tri enake pasove. Nad baldahinom je okrogla čebulja z vitkim izrastkom, ki drži jabolko in križ. V zvoniku so trije novejši bronasti zvonovi težki od 286 do 569 kg, njihovi predniki pa končajo na Soški fronti.

Notranjost cerkve je enoladijska z ožjim prezbiterijem. Iznad ogredij nad pilastri v kotih se dvigajo štiri sosvodnice, ki nosijo svod z medaljonom za podobo sv. Duha. Glavni oltar ima zadaj napis 1753 pod tem 1833 in še 1884. Nad preprosto menzo je predela, lomljena navzven kot podstavek za stebre in pilastre, ki oklepajo srednjo globoko nišo,v kateri stoji kip sv. Jakoba. Na konzolah sta kipa sv. Janeza Evangelista in sv. Andreja. Nad gredo vrh nastavka je atika s kipom Žalostne Matere Božje, vrh nje pa je majhen baldahin. Stranska oltarja sta naslonjena v ladji ob slavolok. V levem oltarju je v niši kip sv. Ane, ob straneh sv. Marjete in sv. Barbare, v atiki je sv. Tomaž. V desnem oltarju je v niši kip sv. Notburga, ob straneh sv. Miklavža in sv. Valentina, v atiki pa je prikazano Vstajenje.

besedilo ljudske pesmi, ki jo vaške žene že tradicionalno odpojejo za uvod v žegnanjsko sveto mašo za god (25. julija) ali prvo nedeljo po godu sv. Jakoba st.

Čez Blatno Brezovico je speljan tudi slovenski del Jakobove poti.

Vir: www.zupnija-vrhnika.rks.si