Okoli 250 metrov severno od mostu čez prekop Zrnica odkrijejo pri širjenju prekopa (1944) kakšen meter pod površjem ostanke bakrenodobnega kolišča, pri tem odkrijejo tudi kamnite sekire, jelenje rogovje, kose lončenine, živalske kosti in drugo, vendar je večino artefaktov propadlo. Malo naprej, na isti strani ceste, odkrijejo ostanke kolišča Konec. Gre za enega najmlajših, s tem pa tudi enega zadnjih kolišč na Barju. Kolišče je še neraziskano, zato je od tam je le malo najdb, med njimi so zanimive predvsem zelo grobe posode, ki spominjajo na poznovinkovško kulturo. Z radiokarbonsko metodo kolišče datirajo v čas okrog leta 1780 (±100 let) pr. n. št. Desno odkrijejo ob prekopu še kolišče Za strugo (nekaj kolov in lončenine), malo južneje od kolišča pa še deblak. Deblak je sicer že iz mlajšega razdelka bronaste dobe, ko na Barju ni več kolišč (relativno okrog leta 1200 pr. n. št.).

Na Barju je do sedaj odkritih kakšnih 60 deblakov, le nekaj od njih pa je radiokarbonsko ali absolutno datiranih – pet jih je iz srednjega oziroma novega veka, pet iz rimskega in predrimskega obdobja, eden je iz železne dobe, dva iz bronaste in le trije ali štirje iz obdobja kolišč – v bližini kolišča Veliki mah (kilometer severneje od kolišča Konec) izkopljejo drevak iz III. tisočletja pr. n. št., dva pa na kolišču Stare gmajne, prvi relativno iz okoli leta 3150 pr. n. št. (dolžina je neznana – preiskan je kos v dolžini 150 cm, višina 30 cm, širina 55 cm,), drugi pa relativno iz okoli leta 3190 pr. n. št. (dolg 330 cm, na najširšem delu širok 55 cm, najvišja višina 36 cm). Deblak neznanega datuma, naloženega s kamni, odkrijejo tudi pri izlivu Borovniščice (1888) in ga odpeljejo v Narodni muzej.

Tudi nasproti izlivu Bistre v Ljubljanico so menda našli ostanke kolišča, ki ga pri kasnejšem terenskem pregledu ni bilo mogoče ugotoviti. Tu se kasneje vdre breg Ljubljanice in pri tem najdejo rimsko vazo, skledo millefiori, osti kopij in sulic ter črepinje prazgodovinskih in srednjeveških posod (Jutro, 2. 4. 1938). Najdbe so inventarizirane v Narodnem muzeju pod geslom Bevke, zapuščina Lichtenberg.

Vir: Erič M. (1994): Nova datiranja deblakov in čolnov, Arheo 16, str. 74–77, Glasilo slovenskega arheološkega društva, Ljubljana