Zaradi ugodne zemljepisne lege in podnebja je Sicilija obljudena že v spodnjem paleolitiku, o čemer pričajo številne izkopanine. Arheološka najdišča govorijo tudi o naselbinah plemen, ki so tod ustanovila nekakšna trgovska in vojaška oporišča. To so bili na primer neznanci, ki so na otoku Pantelleria zgradili velikanske grobnice imenovane sesi in največji predzgodovinski zid v Sredozemlju, ali prvi anonimni kmetovalci, ki okoli leta 8000 pr. n. št. zanesejo oljko v notranjost Sicilije. V XIX. stol. pr. n. št. se priselijo prvi indoevropejci, v XIV. stol. pr. n. št. Ausoni in v XIII. stol. pr. n. št. Sikani. Okoli leta 1200 pr. n. št. se priselijo Sikuli in Enotri, v X. stol. pr. n. št. pa Feničani. Od leta 735 pr. n. št. se začno priseljevati Grki, ki dolgo časa živijo v miru s Feničani, zatirali in potiskali pa so vedno bolj v notranjost otoka Sikule in Sikane, edine še obstoječe staroselce.

Grki kmalu zasedajo skoraj vso sicilsko obalo in razširijo oblast na ves otok. Glavno vlogo pri tem igra mesto Sirakuze. Grška kolonizacija Sicilije ni  enostavna, na otoku si sledijo nepretrgoma spopadi in bitke vse do prve punske vojne, ko se za oblast nad Sicilijo spopadejo Rimljani in Kartažani. Rimljani zasedejo otok leta 241 pr. n. št. in na oblasti ostanejo do leta 440. Po kratki vladavini Vandalov in Vzhodnih Gotov, leta 535 zavladajo Bizantinci, nato leta 827 Arabci in leta 1060 Normani Ti trije narodi odločilno vplivajo na razvoj Sicilije. Ne primitivna plemena staroselcev, ne grški kolonizatorji, ne rimski imperij ne zapustijo tako globokih sledov v kulturi in značaju Sicilijancev kot prav Bizantinci, Arabci in Normani.

Po priključitvi normanskega kraljestva Svetemu rimskemu cesarstvu Sicilija preide pod Aragonce in nato Špance. Aragonci priznavajo deželi določeno samostojnost, Španci pa so bolj zahtevni. Leta 1693 Sicilijo prizadane hud potres, ki opustoši vsa mesta in poveča revščino prebivalstva. Z mirovno pogodbo v Utrechtu, ki zaključi špansko vojno za nasledstvo, pripade Sicilija za kratek čas Savojcem, nakar jo leta 1820 prevzamejo Borbonci. Njihovo Kraljestvo dveh Sicilij je za otočane izredno ugodno obdobje, a se že po 40 letih zaključi s priključitvijo Sicilije Piemontu, bodoči Kraljevini Italiji. Posebni statut dežele Sicilije je dogovorjen leta 1946 s kraljem Humbertom II., torej pred republiško ustavo, ki statut v celoti sprejme leta 1948; tedanji naziv Regione Siciliana (dobesedno Sicilska dežela) pa je še vedno uraden in ni bil popravljen v Regione Sicilia (dežela Sicilija) v skladu z ostalimi deželami.

SICILSKI EMIRAT

Kraljevina Sicilija (1130-1816)

Kraljevina Dveh SiciliJ /1816-1861)

NAZAJ >>>

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sicilija


Comments are closed