OPIS POTI:

Kraljeva etapa. Današnja etapa sodi med napornejše, sicer ni najdaljša, ima pa največ višinskih metrov. Na severno-vzhodnem obrobju Rodopov, se sicer počasi, a vendarle se na štiridesetih kilometrih z 234 metrov dvignemo na 796 m n.m. Sledi 20-kilometrski spust do reke Borovica štiristo metrov nižje. Ob razgibani trasi leži nekaj manjših vasi – Červen, Dolnoslav, Topolovo (vinska klet), Novakovo, Komuniga, Novoselište in Padarci. Vasi, ki si ne zaslužijo niti omembe na wikipediji (?).

Pri vasi Komuniga bomo naredili ovinek (4 km), ker se zdi cesta proti Novoselištu malo sumljiva, čeprav me Bikemap veselo pošlje čez.

Proti Kardžaliju se prvih deset kilometrov še vzpnemo za dobrih tristo metrov, nato pa do cilja sledi kar strm spust. Vseskozi nas bo desno spremljal lep razgled na akumulacijsko jezero, na kakšni od številnih razglednih točk (Rajski razgled, Juren Kaja) se bomo zaustavili in naredili nekaj posnetkov. Reke in potoki, ki se z gora zlivajo v jezero nudijo čudovite posnetke ozkih dolin, ujamemo pa lahko tudi kakšen manjši slap.

Rimski most čez reko Borovica (foto: Rosica Stoyneva, Google Earth)

Prvi del poti vodi pod obronki gozda na desni strani ter polji in pašniki na levi, ko pa se začnemo vzpenjati (le krajši del je bolj strm in ovinkast) od vasi Novakovo naprej, pa kolesarimo po gozdu. Če nam bo vreme služilo, so bomo pljuča napolnili s kisikom. Cesta je vse skozi lepa asfaltna, je pa več prometa kot bi pričakovali. Ob poti je kar nekaj zanimivosti (seveda poleg številnih cerkvenih objektov), recimo rimski most čez reko Borovica v “eksotični” istoimenski dolini pod vasjo Bakalite.

ZANIMIVOSTI:

Jama Utroba (wikipedija)

JAMA UTROBA. (video) Malo naprej od dobro ohranjenega rimskega mostu pri vasi Nenovo leta 2001 odkrijejo umetno jamo v obliki ženske maternice. Gre za prazgodovinsko jamsko svetišče. Točno opoldne, ko je sonce najvišje na nebu, pride skozi kamnito špranjo žarek svetlobe in v jami naredi falitsko senco. Po tračanskih verovanjih je to zasnova novega boga sonca. Ta jama velja za kompleksen astronomski objekt (v primerjavi s Stonehengeom v Veliki Britaniji), saj svetlobni žarek vstopi vanjo le na en dan v letu.

KARDŽALI (Кърджали, turško: Kırcaali, 31.000 preb., 275 m n.m., video1, video2) dobi ime po otomanskem osvajalcu iz XIV. stol. Kırca Aliju iz turškega imena Kırca in islamskega imena Ali, ki izhaja iz arabskega korena in pomeni “visok” ali “povišan”. Širše območje mesta je poseljeno že od neolitika. Med arheološkimi izkopavanji odkrijejo veliko artefaktov, vključno s keramiko in primitivnimi orodji, danes večina razstavljenih v krajevnem zgodovinskem muzeju.

Kasneje se na tem območju naselijo tračanska plemena in razvijejo visoko-napredno civilizacijo. Zgradijo številna svetišča, posvečena bogovom sonca in zemlje. V regiji je veliko Tračanskih kamnitih gradov in palač – Perperek, Ustra, Višegrad, najveličast-nejši pa je Perperikon (vklesan v skalo), rezidenca tračanskih kraljev. V bizantinskem obdobju je Kardžali središče krščanske eparhije — Ahridos. Med vladavino Bolgarskega cesarstva je Kardžali znan kot Žerkovo.

ostanki utrdbe Višegrad, Kardžali

V srednjem veku je območje strateškega pomena za Bolgarsko cesarstvo, ostanki številnih srednjeveških utrdb, raztresenih po okoliških gričih, so vidni še danes. Mesto se v veliki meri razvije zaradi položaja na trgovskih poteh v času otomanske vladavine, vendar vseeno ostane majhno. V XVIII. stol, to oddaljeno mesto uporabljajo turški razbojniki kot skrivališče in oskrbovalno točko, mesto pa pozneje poimenujejo po njihovem voditelju Kırca Aliju. 

Med večjimi zanimivosti mesta so samostan iz XI. stol., mestna ura, edinstvena v Bolgariji, saj vsako uro zvoni bolgarske revolucionarne pesmi, zgodovinski muzej Kardzhali v starem konaku (turška mestna hiša, zgrajena okoli leta 1870) z zunanjo arhitekturo tega obdobja.

Posted in Balkan
Share this post, let the world know

Comments are closed