Kolišče leži ob Lipovskem (Lipavskem) jarku, 250 metrov severno od Ljubljanice in 800 metrov južneje pod osamelcem Blatno Brezovico. Naselbino odkrijejo domačini že leta 1942 pri kopanju jarka na delu, ki se imenuje Dniško in najdene artefakte tudi odnesejo. Je tretje odkrito kolišče za skupino kolišč na Igu in koliščem Na gmajni v Notranjih Goricah. Že leta 1946 kolišča omeni Anton Melik v delu Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. Najpomembnejše in najobsežnejše raziskovanje kolišča (304 m², to je 19 kvadrantov po 4 x 4 metre) opravijo leta 1953 pod vodstvom Janeza Korošca in odkrijejo 17 metrov dolgo in 10 metrov široko kolišče. Na kolišču prevladuje kostanjev les (80%), desetina je hrasta, uporabijo pa tudi les breze, jelše in bukve. Na podlagi dendrokronoloških raziskav in radiokarbon-skega datiranja vzorcev, opravljenih v letu 2003, strokovnjaki sodijo, da je kolišče nekoliko mlajše od Starih gmajn in da je postavljeno do leta 3109 pr. n. št.

Korošec odkrije številne kamnite, koščene, lesene in keramične artefakte, ki pa se ne razlikujejo mnogo od najdb na koliščih Hočevarica, Notranje Gorice in Maharski prekop. Med kamnitimi najdbami so žrmlje (devet od desetih kamnov iz kremenovega konglomerata), puščične osti, konice, noži, brusi in kladivaste sekire, med koščenimi najdbami prevladujejo šila, bodala in obdelana rogovja, med lesenimi najdbami pa naj omenim korec, odlomke vesel, sulico in ogrlico. Odkrijejo tudi večje kose blaga, tkanega iz lanenih vlaken in številne odlomke pretežno sivo–črne keramike različnih oblik – lonce, krožnike, viseče in miniaturne posode, pa tudi zajemalke, vretenca in uteži. Keramika je skromno ornamentirana, pri ornamentiranju pa uporabljajo tehniko vrezovanja, vtiskovanja in plastičnega apliciranja. Od arhitektonskih delov najdejo med drugim tudi oplet in dele ometa.

Do leta 2003 raziskovanje skoraj zatonejo v pozabo, tega leta pa območje Koroščevega raziskovanja preiščejo z dvema sondama, novejših najdb pa je sorazmerno malo. Kolišče uvrščamo v eneolitski in zgodnje bronasti čas.

Vir: Velušček A. (2009): Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas – Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr., Zbirka Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16, SRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 336 str.