• Vir besedila: wikipedia
  • Vir fotografij (klik na sliko)

Po »demokratični« odločitvi na po-novoletnem srečanju Ar-kolo-navtov, smo za letošnjo avanturo izbrali krog po Siciliji, Irsko pa dali med načrte za leto 2018.

Sicilija (v italijanščini in sicilščini Sicilia [sičìlja]), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom. Zavzema ves istoimenski otok, po velikosti (25.700 km2) in številu prebivalcev (5,1 milijona), prvi v Sredozemlju. Leži v njegovi sredini, približno enako daleč od španske kot od maloazijske obale.

Sicilijo s severa obliva Tirensko morje, z vzhoda pa Jonsko. Na skrajni severovzhodni točki jo tri kilometre širok Mesinski preliv ločuje od Apeninskega polotoka, na jugozahodu pa 140 km širok Sicilski preliv od Afrike

Ob Siciliji leži več otokov: na severu Eolsko ali Liparsko otočje, na severo-zahodu otok Ustica, na zahodu Egadsko otočje, na jugozahodu pa Pelagijsko otočje. Deli se na devet pokrajin: Agrigento (43 občin), Caltanissetta (22 občin), Katanija (58 občin), Enna (20 občin), Messina (108 občin), Palermo (82 občin), Ragusa (12 občin), Siracuze (21 občin) in Trapani (24 občin). V deželo spadajo tudi številni manjši otoki okoli Sicilije.

Največja gostota je na obali, saj tam ležijo tudi največja mesta – Palermo (656.000 preb.), Katanija (291.000 preb.), Messina (238.000 preb.), Sirakuza (123.000 preb.), Marsala (83.00 preb.) in Trapani (69.000 preb.), v notranjosti pa sta med večjimi le Ragusa (73.000 preb.) in Cattanissetta (63.000 preb.). Na naši poti se bomo izognili Palermu, Marsali in Caltanissetti.

Pokrajina je lepo razgibana, ni pa posebej gorata, če odštejemo s svojimi 3323 metri višine še danes delujoč največji evropski vulkan Etna. Otok tudi ni prav bogat z rekami, le pet je daljših od 100 km – Salso (144 km), Simeto (113 km, Belice (107 km), Dittaino (105 km) in Platani (103 km). Pravijo celo, da se je mafija zelo “trudila” (razstreljevala izvire in bod jake), da so presahnili številni izviri (in zginili pod površino), da je lahko s cisternami prodajala “svojo” vodo po vaseh.

ZGODOVINA (v)

Sicilija ima bogato zgodovino in to se odraža tako v bogati arhitekturni dediš-čini kot v kulturi in prehrani. Če ne posegamo preveč nazaj, v kamene in kovinske dobe, se tu od VIII. stol. pr. n. št. naseljujejo Grki, leta 241 pr. n. št. jih premagajo Rimljani in del Rimskega cesarstva ostane do njegovega razpada v V. stol. Po kratki vladavini Vandalov in Ostrogotov, leta 535 zavladajo Bizan-tinci, nato leta 827 Arabci in leta 1060 Normani. Ti trije narodi odločilno vplivajo na razvoj Sicilije

(več >>>)

MAFIJA – COSA NOSTRA

Če potujemo po Siciliji bodisi sami, s kolesom ali avtomobilom, bodisi v organizaciji kakšne turistične agencije, ne moremo, da ne omenimo ali samo pomislimo na mafijo. Bolj kot mafija se danes sicer uporablja bolj konkreten izraz mafijska organizacija, torej ni več govora o nekem splošnem in nedoločenem pojmu, temveč o raznih kriminalnih organizacijah, ki delujejo po mafijskih načelih. Mafijska organizacija ima svoje korenine na Siciliji, kjer ji pravijo Cosa nostra – Naša zadeva, pojavi se sredi XIX. stol. od tam pa se je delovanje razširilo po vsej Italiji in drugih državah. Svetovno znana je ameriška mafija, ki pa ni organizacija italijanskega tipa, temveč posnema oziroma se istoveti predvsem z gangsterstvom.

Mnogi menijo, da ima mafija svoje korenine v t. i. Sicilijanskih večernicah, ko se leta 1284 ljudstvo upre nepriljubljeni anžujski oblasti in pri tem vzklika Morte Alla Francia Italia Anela oziroma Smrt Franciji, ki hlepi po Italiji (tudi Morte Ai Francesi, Invasori, Assassini (Smrt Francozom, vsiljivcem, morilcem!) in Mazzini Autorizza Furti Incenti Avvelenamenti (Mazzini pooblašča rop, požig in zastrupitve)). Po drugi različici naj bi ime povzeli po prestrašenem klicanju zgrožene matere, ko ji na velikonočni ponedeljek leta 1282 francoski vojak posili njeno hčer. Ženska naj bi takrat vpila: Ma fia, ma fia! oziroma v prevodu Moja hči, moja hči! Beseda mafija se v uradnem jeziku prvič pojavi leta 1865 v poročilu sicilijanskega policista ob zapisu aretacije nekega osumljenca. Beseda morda izhaja tudi iz besed iz drugih narečij, kot so na primer izrazi mahias (aroganten), mafie (vulkanski kamen), malfusso (mali kriminalec), mafia ali maffia (revščina, beda) ter mafiusu ali malfusu (arogantni človek).

Vredno prebrati je knjigo o mafiji Mojce Širok: Oblast brez obraza

V Italiji so aktivne številne mafijske organizacije, od katerih je treba omeniti predvsem Kamoro (Camorra) v Kampaniji, Združeno sveto krono (Sacra Corona Unita) v Apuliji in Ndrangeto (‘ndrangheta)..

(več še sledi >>>)

SICILIJA IN UNESCO

O pomembnosti nepremične kulturne dediščine pričajo številne zanimivosti vpisane v seznam svetovne kulture dediščine Unesca: Eolski otoki z zanimivejšima Vulcano in Stromboli (tu naj bu Jules Verne začel svoje Potovanje v središče zemlje) in vulkan Etna, mesta Agrigento s svojim arheološkim najdiščem v Dolini templjev, Caltagirone, Katanija, Militello Val di Catania, Modica, Noto, Palazzolo Acreide, Ragusa, Scicli in Siracuze, nekropole v skalah Pantalica ter nekaj stavb – stolnici v Monrealu in Cefalùju, v  Palermu pa palače Normanov, La Zisa in La Cuba, cerkve sv. Janeza puščavnika, sv. Marije dell Ammiraglio in sv. Catalda ter stolnica Marije vnebovzete in kapela Palatina.

Ob poti si bomo lahko ogledali kar lep “kos”  te kulturne dediščine: Etna (prikolesarimo do višine 1800 m), Agrigento z Dolino templjev, Katanijo, Modico, Noto, Ragusin Siracuzo, nekropole v skalah Pantalica ter nekaj stavb v Palermu, zagotovo pa palačo Normanov in stolnico.

ARHEOLOške najdbe in druge zanimivosti (več še sledi >>>)

Umetnost in kultura (več še sledi >>>)

MUZEJI

Za obisk muzejev ravno ne bo pretiranega časa, saj je povprečna dolžina etap okrog 100 km, morda pa se bo kakšen večer izšlo za kakšno gledališče ali opero – recimo po odličnih testeninah Norma (Pasta alla Norma, v) (vem, grdo je skupaj tlačiti fizično in duševno hrano) vrhunsko opero Norma v Kataniji rojenega skladatelja Vincenza Bellinija). Verjetno se je vsakemu, ki je imel možnost, da si je opero ogledal, v spomin vtisne arija Casta Diva (v), še zlasti če je šlo za izvedbo Marie Callas (v) ali …

(več >>>)

hrana

Pasta alla Norma, prvič

Seveda si na Siciliji ne bomo ogledovali le kamnov, na Sicilijo se pride tudi zaradi njihove značilne hrane, čudovite mešanice vplivov preteklih kultur od grških in arabskih, do normanskih in italijanskih – veliko je morskih jedi, predvsem so značilne sardele in tuna, velik poudarek je dan rudi skuti (ricotta), zelenjavi, predvsem cvetači (cavolfiore), in domačim zeliščem, seveda pa pri tem ne pozabijo na deviško oljčno olje… 

(VEČ >>>)

PIJAČA

K dobri hrani sodi seveda tudi dobro vino. Morda vino ne sodi v sam kakovostni vrh italijanskih vin, vsaj v svetu vina niso tako poznana (ali razvpita) kot kjanti, Brunello, Vino Nobile (vsa so toskanska vina) ali Sangratino (Umbrija), če odštejem njihovo znamenito marsalo iz istoimenskega kraja, Nero d’Avola iz Avole in cerasuola iz Vittorie (edino sicilijansko vino z oznako DOCG), Marsali se bomo izognili (samo mestu), Avoli in Vittorii pa ne. Seveda bo treba vinu, po kolesarjenju seveda, preveriti njihovo kakovost …

(VEČ >>>)

kako do Sicilije in nazaj

Na srečanju Ar-kolo-navtov smo se nekako odločili, da je še spremenljiva velikost kolesarske skupine 15 kolesarjev in da bomo po celotnem krogi imeli v bližini spremljevalni kombi za prevoz prtljage in »prvo« pomoč (vodo, pivo, malico). V Sicilijo in nazaj do Ljubljane se nas bo tako s kombijem peljalo osem ali sedem udeležencev, z letalom pa še sedem ali osem. Na poti tja se bomo vozili mimo Bologne, Firenc, Orvieta in Rima, za prenočevanje pa se zaustavimo v bližini Salerna (po kakšnih 1.000 km vožnje), naslednji dan pa z vožnjo nadaljujemo do Ville San Giovanni, kjer se s trajektom zapeljemo na Sicilijo (Messina). Pred ciljem v Kataniji si na hitro ogledamo še zanimivo mesto Taormino (v).

Udeleženci, ki bomo da Sicilijo potovali z letalom, z letališča Marco Polo pri Benetkah odletimo dan kasneje, v Kataniji pa se dobimo zvečer pred začetkom kolesarjenja. Prenočujemo v istem hotelu.

Arancini z rižem

Nazaj je scenarij potovanja podoben. Letalski potniki zvečer ostanemo še v Kataniji in bomo imeli na razpolago za raziskovanje njenih zanimivosti skoraj cel dan, potniki s kombijem pa se odpeljemo s kombijem takoj po spustu z Etne in se po kakšnih 450 km za prenočevanje zaustavimo v mestecu Rocca Imperiale na meji med Kalabrijo in Bazilikato. S potovanjem nadaljujemo naslednji dan zjutraj, a proti domu vračamo ob Jadranski obali mimo Barija, Pecare, Ancone, Riminija in Ravene. V Ljubljano bomo s kombijem prišli celo nekoliko prej, kot tisto z letalom. 

KATANIIA/cataniA

Do popoldneva tretjega septembra se zberemo v Kataniji tako tisti, ki bodo sem pripotovali z letalom kot tisti s kombijem. Prav veliko časa ne bo, si pa bomo vseeno ogledali nekaj glavnih znamenitosti (simbol mesta Slonova fontana (Vaccarini, 1736)…

(več >>>)

PRENOČEVANJE

Prenočujemo v hotelih z dvema ali tremi zvezdicami, poudarek pa ni dan številu zvezdic, ampak je poudarek dan predvsem lokaciji, bodisi da se nahaja blizu zanimivosti, središča mesta, plaže ali dobre restavracije. Res je, da je pri izbiri igrala pomembno vlogo tudi cena in dejstvo, da v manjših krajih tako ali tako ni prav velike izbire. 

(hoteli >>>)

Pregled kolesarskih etap

Kolesarske poti nas bodo vodile mimo številnih – seveda ne vseh – zanimivosti, tako si bomo lahko ogledali številna zanimiva mesta, če izpostavim le nekatera: Katanijo, Siracuzo z arheološkim najdiščem, Avolo z znamenitim vinom Nero d’Avola in arheološkim najdiščem Avola Antica, Noto – glavno mesto italijanskega baroka z arheološkim najdiščem, čudovito plažo Fontane Bianche, Raguso, Agrigento in dolino templjev, arheološko najdišče Segesta, Palermo, Monreale, iz filmskega Botra poznan Corleone, Gangi, Nicosio, vulkan Etna … Kolesarili bomo tudi po krajih iz nadaljevanke o inšpektorju Montalbanu.

Za boljši občutek, kaj vse se da doživeti na Siciliji je na tej povezavi zbrano nekaj programov predvsem slovenskih turističnih agencij.

DATUM TRASA – ZANIMIVEJŠI KRAJI (VSI SO Z LINKI) KM V.M.
3. 9. 2017 KatanijaLentiniPantalicaSiracuza
91 960
4. 9. 2017 SiracuzaFontane BianceAvola (Antica)Noto (v)Ragusa 85 1.250
5. 9. 2017 RagusaVittoriaGelaLicataPalma di Montechiaro 102 370
6. 9. 2017 PalmaDolina templjevAgrigentoSciacca 109 1.310
7. 9. 2017 SciaccaMenfiSelinunteSanta NinfaSegestaAlcamo 105 1.590
8. 9. 2017 AlcamoPartinicoMonteleprePalermo 77 1.320
9. 9. 2017 PalermoMonrealeCorleone 64 1,300
10. 9. 2017 CorleonePrizziPetralia Sottana 107 1.760
11. 9. 2017 Petralia SottanaGangiNicosiaTroina 76 1.490
12. 9. 2017 TroinaCesaroLinguaglossa 69 1.100
13. 9. 2017 LinguaglossaEtnaKatanija 69 1.600
 

S K U P A J

954 12.711
  S K U P A J (BREZ VZPONA NA ETNO) 933

11.491

Pri načrtovanju trase sem se skušal izogniti državnim cestam (SS – Strade Statale), kjer se je to dalo, posledično so trase nekoliko daljše in bolj valovite. So pa nekatere državne ceste z zelo malo prometa (kot to lahko ocenim po Google Earth). Trase se začenjajo in končujejo pri predvidenih hotelih. V BikeMapu lahko trase izvozimo kot gpx (Garmin) ali KML (Google Earth), tako lahko vsak preveri težavnost poti in »obljudenost« z avtomobili. Podajam nekaj več podrobnosti za vsako etapo:

  1. KataniJa–Lentini–PANTALICa–SiracuZA

  2. SiracuzA–Fontane BianceAvola (Antica)–Noto Antico–Ragusa

  3. Ragusa–Vittoria–Gela–Licata–Palma di Montechiaro

  4. Palma–Dolina templjev–Agrigento–Sciacca

  5. Sciacca–Menfi–Selinunte–Santa Ninfa–Segesta–Alcamo

  6. Alcamo–PARTINICOMONTELEPREPalermo

  7. Palermo–Monreale–Corleone

  8. Corleone–Prizzi–LERCARAPetralia Sottana

  9. Petralia Sottana–Gangi–Nicosia–Troina

  10. Troina–Cesaro–Linguaglossa

  11. Linguaglossa–Etna–KataniJa

prispevek je v urejanju


Comments are closed