BAD TöLZ (18.500 PREB.)

V okolico mesta se prvi naselijo ob koncu zadnje ledene dobe (arheologi odkrijejo ostanke Hallstattske kulture  kot rimske Raetia oziroma romaniziranih Keltov. Ime “Tölz” (kot “Tolnze”) se v dokumentih pojavi šele ob koncu XII.stol., že prej se v dokumenti pojavi “Reginried” kot ime naselja, ki pripada samostanu v Tegernseeju. Na tem kraju zgradi Hainricus de Tolnze grad (danes o njem ni sledov), s katerim nadzira rečni in cestni promet. Leta 1331 da Louis IV Tölzu  mestne pravice. V XIV. stol. postane Tölz križišče za promet soli in lesa na Isaru. Leta 1453 požar uniči tržno ulico, cerkev in grad. Bavarski vojvoda Albert III. omogoči, da mesto obnovijo, tokrat v kamnu, zgradi pa tudi palačo, ki jo razpadajočo leta 1770 poruši Ellbach. Tridesetletna vojna (1618–1648) pokrajini prinese kugo in uničenje.

Bad Tolz s Kalvarije

V Španski nasledstveni vojni (1701–1713) se zadeve začno obračati na bolje, med drugim tudi zaradi trgovine z apnom in lesnimi proizvodi. Leta 1705 vinogradnik Johann Jäger iz Tölza vodi skupino kmetov v boju v Sendlingu (južno od Münchna). Mesto postane znano kot romarski kraj na praznik sv. Leonarda Noblaca vsakega 6. novembra. Leta 1718 njemu v čast zgradijo kapelico na Kalvariji.

Sredi XIX. stol. začne Tölz odkrivati naravne izvire in mesto se osredotoči na zdravilne lastnosti teh izvirov in postane zdravilišči kraj, leta 1899 postane znan kot Bad Tölz.

Bad Tölz je danes znan po svojih zdraviliščih, srednjeveškem jedru mesta in pogledom na Alpe.