5. DAN: MAINZ – WORMS – MANNHEIM – LINGENFELD

by
No comments yet

Worms (80.000 preb.)

Worms, Nibelunški most

Keltsko naselje Borbetomagus (naselje v vodnem območju; v VI. stol. ime latinizirajo v Vormatia) zavzamejo Rimljani pod Druzom leta 14 pr.n.št. in tu za manjšo četo pehote in konjenice zgradijo mestece Augusta Vangionum z značilnim rimskim tlorisom ulic, forumom in templji za glavne bogove. Rimske napise, oltarje in votivne podobe je danes mogoče videti v arheološkem muzeju. Med letoma 411 in 413 se v Borbetomagusu s pomočjo kralja Gundaharja Burgundskega uveljavi rimski uzurpator Jovinus. Mesto postane pod Gundaharjem prestolnica burgundskega kraljestva. Nekaj malega ostankov tega zgodnjega burgundskega kraljestva hranijo v muzeju, večino pa je uničeno leta 436. Združena vojska Rimljanov pod vodstvom Aetiusa in Hunov pod vodstvom Atile, uniči burgundsko vojsko (ubitih naj bi bilo 20.000 vojakov) v bitki pri Wormsu.. Zgodba te vojne kasneje navdihne Pesem o Nibelungih.

Worms cveti v visokem srednjem veku, ob prejetih privilegijih angleškega kralja Henrika IV. (pozneje cesarja Henrika III.) mesto že leta 1074 postane Reichsstadt – svobodno cesarsko mesto, to je mesto odgovorno samo cesarju. V tem času zgradijo številne pomembne stavbe v romanskem slogu:

  • stolnica v Wormsu (Wormser Dom), posvečena sv. Petru in je poleg dveh v Speyerju in Mainzu, t. i. cesarska stolnica (Kaiserdome). Sodi med najlepše primerke romanske arhitekture v Nemčiji),
  • štiri druge cerkve in
  • staro mesto trdnjavo,

zaradi katerih je mesto po romanski arhitekturi v Nemčiji le za Kölnom.

Worms, stolnica

Vsaj od leta 614 je rimskokatoliška škofija in pomembna grofija v Pfalška lokacija Karla Velikega, ki tukaj zgradi eno od svojih številnih upravnih palač. Škofje upravljajo mesto in njegove posesti. Najbolj znan zgodnje srednjeveški škof je Burchard Wormski.

V Wormsu je več kot sto cesarskih zborov, najpomembnejši v letu 1521 (splošno znan kot državni zbor v Wormsu), ki se konča z Wormsovim odlokom (Worms edikt), v katerem Martina Luthra razglasijo za krivoverca po zavrnitvi preklica svojega verskega prepričanja. Worms postane rojstni kraj prve reformirane biblije, tako Martina Luthra nemško Sveto pismo in Williama Tyndala prva popolna angleška Nova zaveza iz 1526

V Wormsu gostijo še več pomembnih dogodkov v zgodovini Svetega rimskega cesarstva. Leta 1122 je podpisan konkordat. Leta 1495 Reichstag (Cesarski zbor) sklene tukaj narediti poskus reforme razpadajočega cesarskega okrožja (Reichsreform).

Leta 1689 v času devetletne vojne Worms za nekaj tednov zasedejo čete kralja Ludvika XIV. Francoskega. Leta 1743 je podpisana pogodba, ki konča drugo Silesiansko vojno med Prusijo in Avstrijo. Leta 1792 mesto zasedejo vojaki Francoske prve republike. Škofija Worms je sekularizirana leta 1801, pri čemer je mesto preneseno v francosko cesarstvo. Leta 1815 je Worms v skladu s sklepi Dunajskega kongresa prenesen v Veliko vojvodstvo Hesse in kasneje Rhenish Hesse.

Worms, vodni stolp

V srednjem veku, od X. stol., je v mestu, ki je znano v srednjeveški hebrejščini po imenu Varmayza ali Vermaysa, močna judovska skupnost mesto in središče srednjeveške Aškenazi judovstva. Prva sinagoga v Wormsu je zgrajena leta 1034. V letu 1096 je umorjenih in križanih osemsto Judov. Judovsko pokopališče v Wormsu – (Heiliger Sand] je iz XI. stol. in sodi med najstarejša ohranjena pokopališča v Evropi. Sinagoga Rashi (1175) je po skrunitvi v Kristalni noči (pogrom nad Judi, ki ga tako poimenujejo zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev. Pogrom se, vodijo ga enote Sturmabteilung (SA), odvija sistematično po Nemčiji in delih Avstrije v noči iz 9. Na 10.  novembra 1938), lepo obnovljena in je najstarejša v Nemčiji.

Worms danes tekmuje z mestoma Trier in Köln za naziv “najstarejše mesto v Nemčiji”.

Znamenitosti:
POVEZAVE

MANNHEIM (310.000 PREB.)

je tretje največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob izlivu reke Neckar v Ren. V celotnem velemestnem območju okrog 2,4 milijona. S svojimi pravokotnimi ulicami v središču (die Quadratestadt), je mesto precej nenavadno. Mannheimski grad (Mannheimer Schloss, XVIII. stol.), nekdaj sedež volilnih knezov v Palatinatu, je danes ekonomsko in kulturno središče evropske metropolske regije »ren-neckar« in sedež Univerze Mannheim. V mestu ima sedež cela vrsta korporacij in znanih podjetij, med njimi tudi Daimler, IBM in Siemens.

Mannheimski grad (Mannheimer Schloss)

V pisnih virih se mesto prvič pojavi leta 766 kot Mannenheim (hiša Manna, okrajšava za nemška imena kot Hartmann ali Hermann). Celoten srednji vek Mannheim ostane vas. Leta 1606 začne volilni knez Friderik IV. graditi utrdbo Friedrichsburg v sedanjem mestnem središču, leto kasneje pa knez naselju podeli status mesta. V Tridesetletni vojni ga leta 1622 vojska Johana Tillya skoraj zravna z zemljo. Zgradijo ga nanovo a že leta 1689 ga v Devetletni vojni močno poškodujejo Francozi. Po ponovni obnovi leta 1698 iz Heidelberga v Mannheim prenesejo sedež volilnega Palatinata (Kurpfalz). Med leti 1720 in 1760 volilni klenz Karl III. Philip graditi Mannheimski grad in Jezuitsko cerkev. V XVIII. stol. je v mestu Mannheimska šola skladateljev klasične glasbe, v mestu pa deluje en najboljših dvornih orkestrov (dirigent Carlo Grua ) v Evropi. Leta 1788 se dvor volilnih knezov preseli iz mesta, leta 1802 pa ga priključji Velikemu vojvodstvu Baden (Großherzogtum Baden).

Vredno ogleda:
POVEZAVE

Speyer (50.000 preb.)

zgradijo Rimljani leta 10 (Civitas Nemetum) in je eno najstarejših nemških mest. Kraj podeduje ime po Tevtonskem naselju Nemetes. Kot Spira se prvič pojavi v VII stol. (ime dobi po bližnjem frankovskem naselju).

Speyer, mestna stolnica

Leta 150 se mesto pojavi v karti grškega kartografa Ptolemja kot  Noviomagus, kot škofovsko mesto pa se ga omenja od leta 346. V IV. stol. ga kot Civitas Nemetum omenja Peutingerjeva karta, že stoletje kasneje pa je porušen. V VII. stol. ga zgradijo kot Spira. Cesar Konrad II. leta 1030 zgradi stolnico, danes vpisano na seznam Unescove svetove dediščine. V XI. stol. okrog mesta zgradijo prvo obzidje. Iz Spayerja se leta 1076 v Canosso odpravi cesar Henrik IV.  Leta 1084 je v mestu ustanovljena prva judovska skupnost (že leta 1096 pa jih pobijejo križarji grofa Emicha). Med deloma 1527 in 1689 je Speyer sedež cesarskega dvora (Reichskammergericht), leta 1816 pa do konca II. sv. vojne pa je upravno središče Palatinata.

Vredno ogleda:
POVEZAVE

 

Comments are closed