6. dan: Lingenfeld – Strasbourg

by
No comments yet

Strasbourg (272.000 PREB.)

Strasbourg, stolnica

je glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren. Mesto leži v severovzhod-nem delu Francije na levem bregu reke Ren in njegovega pritoka Ill tik ob nemško-francoski meji. V Evropski uniji ima Strasbourg pomembno vlogo, saj je tu od leta 1949 sedež Sveta Evrope, v mestu je Evropsko sodišče za človekove pravice in eno od dveh sedežev Evropskega parlamenta. Staro mestno jedro Grande Île (Veliki otok) je od leta 1988 uvrščeno na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Vključuje tudi stolnico Notre-Dame in območje Petite France (Male Francije).

Na ozemlju Strasbourga je prvotno galska naselbina, ki postane s prihodom Rimljanov rimska postojanka Argentoratum, prvikrat omenjena leta 12 in vključena v rimsko provinco Gornja Germanija. Sredi IV. stol. začno na ozemlje Strasbourga vdirati germanska plemena Alemanov. Leta 357 v bitki pri Argentoratu rimska vojska pod poveljstvom Julijana Odpadnika, poznejšega rimskega cesarja, Alemane premaga in zajame njihovega kralja Hnodomarja (Chonodomarius). V zgodnjem V. stol. Alemani ponovno prečijo Ren ter osvojijo in naselijo ozemlje sedanje Alzacije in večji del Švice.

Strasbourg, Place de Marche’ aux Cochon de Lait (Trg odojkov)

V IX. stol. je mesto v krajevnem jeziku znano kot Strazburg, kot je zapisano v Strasbourški prisegi (842; napisano v latinskem, starem visokonemškem in galsko-romanskem (najstarejša pisana različica) jeziku). V latinščini je mesto znano kot Stratisburgum oziroma Strateburgus, v alzaščini Strossburi, prek nemškega Straßburga pa v francoščini postane Strasbourg.

S poklonitvijo lotarinškega vojvode nemškemu kralju Henriku I. leta 923 Strasbourg preide v Sveto rimsko cesarstvo. Zgodnja zgodovina mesta izpričuje daljše obdobje sporov med nadškofijsko oblastjo in njihovim prebivalst-vom, ki traja vse do leta 1262, ko je kralj Filip Švabski po bitki pri Oberhausbergnu podeli Strasbourgu status svobodnega cesarskega mesta. Revolucija leta 1332 se končala z razglasitvijo svobodne republike in s široko osnovano mestno vlado z udeležbo cehov. Leta 1348 v mestu kosi morilska bubonska kuga in zanjo obtožijo Jude, več sto ih javno zažgejo, druge pa izženejo iz mesta.

Strasbourg, Kleberjev trg

Med reformacijo mesto sprejme versko učenje Martina Lutra. Privrženci ustanovijo gimnazijo, ki v naslednjem stoletju prerase v univerzo. Strasbourg je središče humanizma in zgodnjega tiskanja knjig (inkunabul – dokumentov, natisnjenih pred letom 1500) v Svetem rimskem cesarstvu. Po reformi cesarskega ustroja v zgodnjem XVI. stol. in z ustanovitvijo t.i. cesarskih krogov, postane Strasbourg del Zgornjerenskega kroga, zveze cesarskih posestev na jugozahodu Svetega rimskega cesarstva, odgovoren za vzdrževanje vojske, nadzor kovanja denarja in zagotavljanje javne varnosti.

Med tridesetletno vojno ostane nevtralen. Leta 1681 ga zasede francoski kralj Ludvik XIV., priključitev k Franciji pa je s sporazumom iz Rijswicka. V Strasbourgu francoski skladatelj Claude Joseph Rouget de Lisle 25. aprila 1792 uglasbi Marseljezo, bojno pesem renske armade, ki postane francoska državna himna.

Večje zanimivosti:
  • gotska stolnica Notre Dam iz peščenjaka z znamenito astronomsko uro;
  • srednjeveška podoba Porenja;

    Strasbourg, hiša strojarjev

  • romanska cerkev svetega Štefana (Église Saint-Etienne; V. stol., delno uničena v bombardiranju zaveznikov leta 1944);
  • romansko-gotska cerkev svetega Tomaža (Église Saint-Thomas; IX. stol.) s Silbermannovimi orglami (1741), na katere sta igrala Wolfgang Amadeus Mozart (1778) in Albert Schweitzer;
  • gotska protestantska cerkev svetega Petra mlajšega (Église Saint-Pierre-le-Jeune) s kripto iz VII. stol. in samostanom delno iz XI. stol.;
  • gotska cerkev svetega Viljema (Église Saint-Guillaume) s fino izdelanimi renesančnimi vitraji in pohištvom;
  • gotska cerkev svetega Janeza (Église Saint-Jean);
  • neogotska katoliška cerkev svetega Petra starejšega (Saint-Pierre-le-Vieux Catholique), v njej domujeta tako katoliška in protestantska skupnost, hrani več lesenih in pobarvanih oltarjev iz XV. stol. iz drugih uničenih cerkev.
  • številne posvetne srednjeveške zgradbe, med njimi izstopa stara carinska zgradba (Ancienne Douane).
  • stavbe predalčne lesene gradnje, še posebej v četrti Petite France ali Gerberviertel (okrožje usnjarjev) vzdolž reke Ill ter po ulicah in trgih okoli stolnice.
  • zgradbe nemške renesanse (Trgovinska in industrijska zbornica (Chambre de commerce et d’industrie), prej mestna hiša, na Gutenbergovem trgu);
  • francoske baročne in klasicistične zgradbe (Rohanova palača (1742, nekdanja rezidenca knezoškofov in kardinalov plemiške rodbine Rohan, zdaj sedež treh muzejev), Hôtel de Hanau (1736, danes mestna hiša), Hôtel de Klinglin (1736, zdaj rezidenca prefekta), Hôtel des Deux-Ponts (1755, zdaj prebivališče vojaškega guvernerja), Hôtel d’Andlau-Klinglin(1725, zdaj sedež uprave Port Autonome de Strasbourg). Največja baročna stavba, glavna stavba javne bolnišnice Hôpital civil. v Strasbourgu, je dolga 150 m (1720);
  • secesijske zgradbe (Palais des Fêtes, Villa Schutzenberger);
  • številnI mostovi (srednjeveški štiristolpni Pokriti most (Ponts Couverts), Vaubanova pregrada (Barrage Vauban, del Vaubanove utrdbe iz XVII. stol.), Livarski most (Pont de la Fonderie, 1893, kamen) in Pont d’Auvergne (1892, železo;
  • številni trgi, med njimi največji Kléberjev z zgradbo Aubette 1765–1772,  parki in muzeji itd.
POVEZAVE

Comments are closed