Rim 2018. 2. del – Ravena-Pot sv. Frančiška-Montefalco

by
No comments yet

Sem se že pred nekaj leti odločil, da ponovim svojo prvo daljšo kolesarsko traso Vrhnika-Rim. Tokrat peš v več etapah (eno, od cerkve sv. Jakoba v Ljubljani do Ogleja, smo prehodili že leta 2014), saj bi 750 km poti vzelo preveč časa. Ker imam raje manjšo družbo, kot da pešačim sam, je »nabiranje« sotrpinov, ki niso ravno preveč versko …, za takšno običajno pot malo težje. Vsi bi šli na Camino (po dveh od stoterih sem kolesaril) ali po Frankovski poti od Canterburya do Rima (sem tudi že prekolesaril), na eno navadno pot do Rima ne. Pa sem vseeno tudi tej poti dodal malo romarskega pridiha, še (del) precej novo romarsko pot sv. Frančiška Asiškega – od Dovadola do Città di Castello.

1. 6. 2018 se iz Trsta (ob 20.40 ali 22,06) odpravimo v Raveno z nočnim vlakom. Tja prispemo naslednje jutro ob 6.19 (7.21), s tem pa »prišparamo« za eno nočitev. Seveda se lahko odločimo za jutranji odhod, si po prihodu v Raveno ogledamo mesto znano predvsem po mozaikih iz VI. stol. in tam tudi prespimo. Pot se nam podaljša za en dan (če kdo še dela, bo rabil dodatni dan dopusta).

Ravena je doživela svojo najslavnejšo dobo v 5. in 6. stoletju n. št., ko je bila glavno mesto Zahodno-rimskega cesarstva in most med rimskim in bizantinskim svetom. Leta 402 je Honorij zapustil Rim in razglasil Raveno za prestolnico zahodnega rimskega cesarstva. Cesar Avgust je zgradil pristanišče (današnji Classe) v katerega je lahko priplulo 250 ladij. Vdori barbarov so privedli v Raveno ostrogotska vladarja Odoakerja (476-493) in Teodorika (493-526), slednji je postal kristjan. Oba sta olepšala mesto z mogočnimi poslopji. Leta 540 so Raveno osvojili Bizantinci, v njihovim imenu so od tod vladali eksarhi. Mesto je prejelo številne privilegije od cesarja Justinjana in cesarice Teodore. V tem obdobju se je v mestu naglo širilo krščanstvo. V Raveni je pokopan Dante Alighieri, kljub prošnjam Firenčanov, da bi ga prepeljali tja, kjer se je rodil.

ETAPE:

Comments are closed