Prihod v Berlin s kombijem ali letalom proti večeru prvega dne. V Berlinu bomo prespali dvakrat, saj se spodobi, da si enkrat vzamemo čas in si ogledamo tudi kakšno večje mesto. Berlin je eno najpomemb-nejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Med drugim si bomo zagotovo ogledali ostanke berlinskega zidu, Brandenburška vrata – berlinsko ikono, spominsko cerkev cesarja Viljema, Reichstag – sedež nemškega parlamenta, itd. Številne muzeje bomo verjetno preskočili (nekaj mora ostati še za drugič, radi pravimo).
Berlin
je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S 3,5 milijona prebivalcev je največje mesto v državi in drugo največje mesto v Evropski uniji. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezna dežela Berlin v celoti leži znotraj zvezne dežele Brandenburg.
Prva dokumentirana omemba Berlina datira v XIII. stol. V svoji zgodovini je prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,5 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin, Vzhodni Berlin je prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije ponovno postane prestolnica celotne države. Berlin je danes eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope.
Najzgodnejši dokaz o naseljih na območju današnjega Berlina je leseni žarek iz okrog leta 1192 in ostanki temeljev hiše iz leta 1174, prvi pisni zapisi mest z območja današnjega Berlina pa segajo v pozno XII. stol. (Spandau leta 1197, Köpenick leta 1209). Na osrednjem delu Berlina je mogoče zaslediti dve mesti, Cölln na Fischerinselu se prvič omenja v dokumentu 1237, Berlin čez Spree (današnji Nikolaiviertel) pa v dokumentu iz leta 1244. Leto 1237 se danes šteje za leto ustanovitve mesta. Obe mesti sčasoma oblikujejo tesne gospodarske in družbene vezi ter izkoriščala pravice na dveh pomembnih trgovskih poteh, na Via Imperii in iz Brugga v Novgorod. Leta 1307 sklenejo zavezništvo s skupno zunanjo in ločeno notranjo upravo.
Leta 1415 postane Friderik I. volivec mejne grofije Brandenburg in vlada do leta 1440. Njegovi nasledniki v XV. stol. postavijo Berlin-Cölln za glavno mesto grofije, poznejši člani družine Hohenzollern pa v Berlinu vladajo do leta 1918, sprva kot volivci Brandenburga, potem kot kralji Prusije in nazadnje kot nemški cesarji.
Tridesetletna vojna med letoma 1618 in 1648 uniči Berlin. Tretjina hiš je poškodovanih ali uničena, mesto pa izgubi polovico svojega prebivalstva. Volilni knez Friederich Wilhelm von Brandenburg, ki leta 1640 nasledi svojega očeta Georga Wihelma kot vladarja, spodbudi politiko priseljevanja in verske strpnostim. S Potsdamskim ediktom leta 1685 ponudi azil francoskim Hugenotom in do leta 1700 je v Berlinu že približno 30% prebivalstva francoskega. Veliko drugih priseljencev pride tudi iz Češke, Poljske in Salzburga.
Od leta 1618 je mejna grofija Brandenburg povezana v osebni povezavi z vojvodino Prusijo. Leta 1701 se dvojna država preoblikuje v Kraljevino Prusijo, ko se Friderik III., volilni knez Brandenburga okrona z kralja Friderika I. Pruskega. Berlin kot glavno mesto novega kraljestva nadomesti Königsberg.
Leta 1740 pride na oblast Friderik II., znan kot Frederik II. Veliki (1740-1786). Pod njegovo vladavino postane Berlin središče razsvetljenstva, V sedemletni vojni ga za kratek časa zasede ruska vojska. Po zmagi Francije v vojni četrte koalicije, Napoleon Bonaparte zavzame Berlin leta 1806, vendar mestu zagotovi samoupravo. Leta 1815 mesto postane del nove Pokrajine Brandenburg.
V začetku XX. stol. se v Berlinu razmahne nemško ekspresionistično gibanje. Na področjih, kot so arhitektura, slikarstvo in kinematografija, izumijo nove oblike umetniških stilov. Ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 republikanski kralj Philipp Scheidemann razglasi republiko v stavbi Reichstaga. Leta 1920 z Zakonom o Velikem Berlinu mestu priključijo več deset primestnih mest, vasi in posesti, mesto se tako poveča s 66 na 883 km2, prebivalstvo pa skoraj podvoji in ima okrog 4 milijone. V obdobju Wiemarske republike Berlin zaradi ekonomskih negotovosti doživi politične nemire, postane pa tudi središče t.i. burnig dvajsetih let. Metropola doživi svoj vrhunec kot glavna svetovna prestolnica in znana po vodilnih vlogah v znanosti, tehnologiji, umetnosti, humanistiki, urbanizmu, filmu, visokem šolstvu, vladi in industriji, k temu pa pripomore še Albert Einstein, ki leta 1921 dobi Nobelovo nagrado za fiziko.
taborišče Sachesenhausen
Leta 1933 prideta na oblast Adolf Hitler in nacistična stranka. Do leta 1939 se zaradi izseljevanja število Židov v mestu zmanjša za polovico. Po Kristalni noči leta 1938 koncetra-cijskem taborišču Sachsenhausen zaprejo na tisoče mestnih Židov, od začetka leta 1943 pa mnoge deportirajo v taborišča smrti, kot je Auschwitz. Berlin je najbolj bombardirano mesto v zgodovini. Med drugo svetovno vojno so veliki deli Berlina uničeni v zračnih napadih med letoma 1943 in 1945 in med bitko za Berlin. Zavezniki odvržejo na mesto 67.607 ton bomb in uničijo 64 km2 veliko območje, pri tem pa ubijejo 125.000 civilistov. Zmagovalci razdelijo mesto v štiri sektorje, analogno okupacijskim območjem, v katera je razdeljena Nemčija. Zahodni zavezniki oblikujejo Zahodni Berlin, Sovjeti pa Vzhodni Berlin.
Ob koncu hladne vojne leta 1989 in pritiskom prebivalstva Vzhodne Nemčije pade berlinski zid 9. novembra, kasneje ga tudi večinoma porušijo, danes le Galerja East Side ohranja velik del stene. 3. oktobra 1990 sta ponovno, kot Zvezna republika Nemčija, združena oba dela, leta 1991 pa nemški parlament glasuje še za premestitev sedeža nemške prestolnice iz Bonna v Berlin.
ZANIMIVOSTI
BRANDENBURŠKA VRATA
Berlin, Brandenburška vrata
(Brandenburger Tor) stojijo na zahodnem delu nekdaj razdeljenega mesta in predstavljajo razpoznaven simbol mesta. Veliko pomembnih dogodkov v zgodovini Berlina je povezanih prav z brandenburškimi vrati kot z mestnim in državnim simbolom. Postavljena so na zahtevo Fridrika Viljema II., zgradil pa jih Karl Gotthard Langhans med letoma 1788 in 1791. Vrata sestavlja dvanajstih dorskih stebrov, po šestih na vsaki strani. Nad vrati je kvadriga z boginjo miru, ki se vozi v slavnostni kočiji.
Leta 1806 Napoleon osvoji Berlin in kvadrigo odnese v Pariz. V času nacistične Nemčije si vrata prilastijo nacisti kot simbol svoje moči in zmage. Leta 1961 vrata postanejo del Berlinskega zidu in tako zaprta za javnost. Od tedaj, ko leta 1989 pade berlinski zid in zahodnonemški kancler Helmut Kohl zakoraka skozi vrata proti vzhodnonemškemu premierju Hansu Modrowu, vrata simbolizirajo svobodo in složnost mesta.
REICHSTAG
Berlin, Reichstag
je sedež nemškega parlamenta. Poslopje zgradijo med letoma 1884 in 1894 po načrtih nemškega arhitekta Paula Wallota. Dolga je 137, široka 94 in visoka 54 metrov. Prvi Reichstag je bil zgrajen v slogu pozne italijanske renesanse. Stavba je požgana 27. februarja 1933, požig pa naj bi izvedla skupina komunistov, pod vodst-vom Nizozemca Marinusa van der Lubbeja. Še danes je živa teorija, da naj bi za požigom Reichstaga stali nacisti sami, kar naj bi potem izkoristili za preganjanje političnih nasprotnikov in uvedbo izrednih razmer ter diktature. Med drugo svetovno vojno je Reichstag močno zastražen in spremenjen v osrednjo obrambno točko Berlina. Med bitko za Berlin 5. maja 1945 zasedejo enote Rdeče armade.
Prva obnovitev poškodovane stavbe poteka med letoma 1960 in 1973. Obnovo vodi nemški arhitekt Paul Baumgartner, pri obnovi pa upoštevajo prvotne načrte. Za obnovo Reichstaga se odločijo kljub temu, da se leta 1961 zahodnonemški parlament preseli v Bonn. Po združitvi obeh Nemčij leta 1991 stavbo Reichstaga ponovno prenovijo in jo ponovno spremenijo v parlamentarno poslopje.
SPOMENIK HOLOKAVSTA
V bližini Brandenburških vrat je preprost spomenik žrtvam holokavsta, vendar poklon Judom, ki umrejo zaradi Hitlerjevega načrta uničenja. 2.711 plošč je razporejenih v valovitem vzorcu na skoraj dveh hektarih. Vsak kamen je edinstven in različne višine, od nekaj centimetrov do šestih metrov, Podzemni informacijski center ponuja informacije in osebne zgodbe o ljudeh, ki jih je prizadela nacistična stranka
GALERIJA vzhodne strani
Galerija Vzhodne strani je galerija na prostem in predstavlja najdaljši del berlinskega zidu (1316 m), ki še obstaja (nahaja se v središču mesta med Mühlenstraße in Friedrichshain-Kreuzbergom), pogosto opisan kot spomenik svobodi, poslikan s 105 slikami neposredno na zid (murales) umetnikov iz vsega sveta. Umetniška dela se začno pojavljati leta 1990 ter dokumentira spreminjajoči se čas po padcu berlinskega zidu in izraža upanje za prihodnost. Je najdaljša galerija na prostem na svetu.
Galerija vzhodne strani razumemo kot spomenik padcu berlinskega zidu in mirnim pogajanjem o mejah in konvencijah med družbami in ljudmi. Letno ga obišče več kot tri milijone obiskovalcev.
Berlin, Galerija vzhodne strani
MUZEJSKI OTOK
(Museumsinsel) med reko Spree in Kupfergrabnom sestavlja pet muzejev. Stari muzej (Altes Museum) razstavlja starodavne grške in rimske artefakte, Stara narodna galerija (Alte Nationalgalerie) hrani največjo zbirko slik in kipov iz XIX. stol. v Nemčiji, Novi muzej (Neues Museum) hrani prazgodovinske najdbe in egipčansko umetnost, vključno s kipom kraljice Nefertiti, muzej Pergamon (Pergamon Museum) razstavlja grške in babilonske starine, med drugim Ištarina vrata in Pergamonski oltar, muzej Bode (Bode Museum) pa veliko zbirko skulptur, numizmatičnih zbirk in številnih slik. Leta 1999 je muzejski kompleks vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine.
V Berlinu je veliko čudovitih cerkva, vendar je neo-renesančna katedrala iz opeke na muzejskem otoku največja in ena izmed najbolj impresivnih. Zgrajena je v začetku XX. stol. kot izraz imperialne moči Nemčije. Še posebej ponosni so na ogromne orgle, ki se še uporabljajo za verske obrede. Lahko se povzpnemo na vrh katedrale in uživamo ob pogledu na okolico.
SPOMINSKA CERKEV CESARJA VILJEMA
spominska cerkev cesarja viljema
(Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche) je evangeličanska cerkev, ki stoji v Berlinu na aveniji Kurfürstendamm sredi Breitscheidplatza. Stara cerkev je zgrajena med letoma 1891 in 1895 po načrtih Franza Schwechtena. Gradnjo naroči nemški cesar Viljem II. v čast svoje-mu dedu Viljemu I. Neoromanski stil se zgleduje po romanskih cerkvah v Porenju. Številni mozaiki pričajo o življenju cesarja Viljema I.
Med II. sv. vojno je leta 1943 v bombnem napadu uničena. Edini spomin na staro zgradbo je razvalina zvonika, ki se imenuje »der Hohle Zahn« (»votli zob«).
Po vojni je med letoma 1951 in 1961 zraven stare zgrajena nova cerkev (sestavljena iz štirih stavb okrog porušenega zvonika) po načrtih Egona Eiermanna. Videz zaznamujejo mala steklena okenca in betonsko ogrodje so fascinanten kontrapunkt neo-romanskem slogu stare cerkve. Med notranjo opremo je tudi železni križ, izobli-kovan iz žebljev iz stare stolnice sv. Mihaela v Coventryju, ki jo uničijo nacisti v bombnih napadih na Veliko Britanijo. V cerkvi je tudi slika Stalingrajske Madone, naslikane decembra 1942 v Stalingradu.
POTSDAMSKI TRG
(Postdaner Platz) dobi ime po bližnjem mestu Potsdam.V tem živahnem kotičku v Berlinu lahko najdete umetnost, zabava ali pa se odločite za nakupe. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je eden najprometnejših trgov v Evropi. Trg je v II. sv. vojni popolnoma uničen. vendar ga po vojni obnovijo v moderen trg s stolpnicami in trgovskimi arkadami. Ko Berlin razdelijo v vzhodni in zahodni del, je razdeljen tudi ta trg. Ko leta 1963 zgradijo še Berlinski zid, je trg popolnoma izoliran. Trg po vojni obnovijo v moderen trg s stolpnicami in trgovskimi arkadami. Območje velja za simbolično povezovanje obeh polovic Berlina, ki združi prebivalce obeh strani v povsem novem delu mesta. Kopija nemškega prvega semaforja stoji v središču z elegantnimi in sodobnimi poslovnimi zgradbami, ki obkrožajo trg.
NADZORNA TOČKA CHARLIE
Kontrolna hišica
(Checkpoint Charlie) je eden najbolj znanih mejnih preho-dov v času razdeljenega Berlina med letoma 1945 in 1990. Povezuje ameriški in sovjetski sektor in je slovito prizorišče pobegov iz vzhodnega Berlina. Nahajal se na Friedrichstras-se, uporabljali pa so ga lahko le pripadniki zavezniških sil in veleposlaniki. Na mejnem prehodu je stal pomenljiv znak z opozorilom, da zapuščate ameriški sektor. Kontrolna hišica, ki nekoč stoji tukaj, je na ogled v Zavezniškem muzeju v Berlinu-Zehlendorfu, na prehodu pa stoji replika, za ozna-čitev nekdanje mejne točke pa uporabijo tlakovce. Najboljša dokumentacija o poskusih pobega in prvotni znak kontrolne točke najdete v zasebnem muzeju Haus am Checkpoint Charlie.
TIERGARTEN
Veliki Tiergarten, nekoč lovski revir Brandenburške elite, je danes mestni park v središču Berlina. Sredi parka stoji Stolpec zmage, ki ga ogradijo s krožno cesto. Pešci lahko spominsko obeležje dosežejo po enem od štirih podzemnih hodnikov. Stolpec zmage (Siegessäule) je zgrajen proti koncu XIX. stol. ob praznovanju številnih pruskih vojaških zmag in na vrh postavijo 8,3 metra visok kip rimske boginje zmage Viktorije. Prvotno stoji na Königsplatz (danes Platz der Republik) na koncu Siegesallee (danes Victory Avenue), v sredino parka pa ga prestavijo v času nacistične vlade leta 1939 kot del velikega urbanističnega načrta. Na vrhu stebra je tudi razgledna ploščad, do nje pa vodi 285 korakov.
V bližini stebra se nahaja grad Bellevue, lepa palača, ki je uradna rezidenca predsednika Nemčije. Na jugozahodnem delu parka je eden najbolj priljubljenih živalskih vrtov v Evropi s 14.000 živali, ki živijo na prostem.
MUZEJ TOPOGRAFIJE TERORJA
Ena od bolj zahtevnih znamenitosti v Berlinu je notranji in zunanji zgodovinski muzej Topografija terorja. Nahaja se točno na mestu nekdanje Glavne varnostne pisarne SS Reicha nacistične vlade. Izkopane so nekdanje zaporne celice, ki pokažejo tragedije in grozote nacističnega režima. Razstave prikazujejo raziskovanje židovskih getov v Berlinu, kriminalce, ki so bili privedene pred sodišča v Nürnberških procesih in spomenik vsem tistim, ki so izginili v rokah nacistov.
GENDARMENMARKT
je velik javni trg v Berlinu, ki sega vse do 17. stol. Čeprav so v II. sv. vojni uničene številne zgodovinske stavbe, še vedno ostajajo številne pomembne točke, recimo Nemška (danes Nova cerkev) in Francoska katedrala, ki jo zgradijo Hugenoti v začetku XVIII. stol. ali lepo obnovljeno Koncertno dvorano, kjer koncertira Berlinski orkester. Pozimi dajo božične tržnice pomemben poudarek na trgu.
PALAČA CHARLOTTENBURG
Pri raziskovanju Berlina ne smemo zgrešiti palače Charlottenburg, je največja v Nemčiji in jo najdemo v zahodnem delu mesta. Palačo, danes je odprta za javnost, zgradijo ob koncu XVIII. stol. V okolico se kmalu naseli večja skupnost. Zgrajena je v baročnem slogu s čudovitim parkom s številnimi kipi. V palači si lahko ogledamo nekaj obnovljenih sob, sobo v rokokojskem slogu s stanovanju Friderika Velikega ter zbirko porcelana, kronskih draguljev in kraljeve srebrnine.
ALEXANDERPLATZ
je velik javni trg prav v središču mesta in je glavno vozlišče za prevoz po Berlinu. S trga lahko vidite berlinski TV-stolp, svetovno uro in fontano Neptun. Okrog trga so številne trgovine, restavracije in celo igralnice. Na trgu je tudi dom Galeria Kaufhof, ena izmed najbolj obiskanih nakupovalnih središč.
AVENIJA POD LIPaMI
(Unter dem Linden) je lep (bulevar) drevored zasajen z lipami in je glavna cestna povezava med vzhodom in zahodom mesta. Prva drevesa so posajena sredi XVII. stol. in so skrbno vzdrževana. V stoletjih se je bulevar podaljšal in danes povezuje Muzejski otok z Brandenburškimi vrati. Drevored Pod Lipami je med vojno precej poškodovan. Danes si ob potri lahko ogledamo mnoge arhitekturne znamenitosti in druge turistične znamenitostmi vključno z Nemškim zgodovinskim muzejem, Staatsopero, palačo Altes in Palaćo Most (Schloßbrücke) slavnega berlinskega arhitekta Karla Friedricha Schinkla, zgrajeno v začetku XIX. stol.)
POMNIK BERLINSKEMU ZIDU
PARK TREPTOWER
Ob reki Spree, južno od osrednjega dela Berlina, je park Treptower, obvezna točka ogleda za vse, ki jih zanima zgodovina II. sv. vojne. V parku je ogromno vojaško pokopališče, pa tudi ogromen sovjetski vojni spomenik, ki je zgrajen leta 1949 v spomin na sovjetske vojake, ki so padli v bitko v Berlinu. Ob parku je nekaj plošč, od katerih vsak spominja na določene bitke. Poleg zgodovinskega pomena je park izjemno mesto za sprehode po asfaltiranih poteh za pešce v parku.
MUZEJ NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE
Muzej NDR stoji v središču nekdanjega vladnega okrožja Vzhodne Nemčije in je namenjen zgodovini DDR ali Deutsche Demokratische Republik. V muzeju lahko vidimo, kakšno je bilo življenje v nekdanji Vzhodni Nemčiji, si ogledamo apartmaje, v katerih so ljudje živeli, vidimo nekatere najpogostejše obleke iz obdobja in si ogledamo prikrite naprave za poslušanje ali hrošče, ki so jih uporabljajo za vohunjenje državljanov. Razstave so v angleščini in nemščini.
BERLINSKI TV STOLP
(Berliner Fernsehturm) stoji na Alexanderplatzu in je najvišja zgradba v mestu. Zgrajen je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V višno meri, skupaj z anten, 368 metrov. Z razgledne ploščadi je neverjeten pogled na okolico.
KURFÜRSTENDAMM
med domačini poznan kot “v Ku’dammu”, je nemški odgovor na pariške Champs-Elysee. Široka cesta je nekdaj obkrožena z drevesi, na obeh straneh pa zgrajene okrašene stavbe. Je srce nekdanjega Zahod-nega Berlina in je še vedno najbolj priljubljeno nakupovalna ulica v mestu. Stranski ulici (Tauentzienstras-se in Fasanenstrasse) sta polni vrhunskih trgovin. Če ste na območju, se prepričajte, da si ogledate KaDeWe ali Kauhaus Zahoda, največjo veleblagovnico v Evropi, ki ponuja vse, kar bi si želeli kupiti, od dragih čevljev do svežih pridelkov.
NEMŠKI ZGODOVINSKI MUZEJ
(Deutsches Historisches Museum) je pravi kraj za obisk, če želimo izvedeti, kaj so Nemci počeli v zadnjih dveh tisočletjih. Muzej pokriva celotno nemško zgodovino do danes, eksponati so postavljeni na način, ki je enostaven za razumevanje in zelo zabaven. Muzej je v dveh sosednjih stavbah, v bolj tradicionalno Orožarno (Zeughaus) in v sodobno Razstavno žogo, ki jo oblikuje I. M. Pei. Brskamo lahko po plakatih iz druge svetovne vojne, si ogledamo zemljevide iz XIX. stol. ali občudujemo kipe sodobnih nemških umetnikov.
MoST OBERBAUM
(Oberbaumbrücke) čez reko Spree je dvonivojski in povezuje okrožjI Friedrichshain in Kreuzberg, nekdaj razdeljena v z Berlinskim zidom. Združuje nekdanjo Vzhodno Nemčijo z Zahodom in postane pomemben simbol berlinske enotnosti. Most je ena od najbolj fotografiranih znamenitosti v celotnem mestu.
Lesen most je zgrajen leta 1732 na nekdanji meji občinskega območja s podeželskimi okolji kot del carinskega obzidja, ki pa ni imel obrambne vloge. Lesena dvižna mostnica je zgrajena kot del obzidja in služili kot vrata v mesto. Ime Oberbaumbrücke izhajalo iz težkega debla drevesa, prekritega s kovinskimi konicami, ponoči uporabljan kot ovira za preprečevanje tihotapljenje. Do leta 1879 je most močno spremenjen. S svojimi 154 metrih je najdaljši v Berlinu, vendar zaradi gostega prometa ni več primeren. Načrtujejo nov kamnit most, pri tem pa podjetje Siemens & Halske, ki načrtujejo gradnjo Berlinske podzemne železnice (prvi odsek je odprt leta 1902), vztraja pri kombiniranem prečkanju cestnih vozil, pešcev in nove železniške proge.
Novi most je zgrajen v dveh letih in odprt leta 1896, pravočasno za razstavo v Berlinu. Arhitekt in vladni uradnik Otto Stahn (1859-1930) ga zasnuje v severno-nemškem opečnem gotskem slogu mestnih vrat s številnimi dekorativnimi elementi, kot so žičnati in križni oboki ter grbi. Dva stolpa navdihne stolp Srednjih vrat (Mitteltorturm) v mestu Prenzlau v severnem Brandenburgu. Sta povsem okrasne narave, a hkrati opozarjata, da je tu nekdaj berlinski rečni carinski prehod.
Aprila 1945 Wehrmacht v strahu pred Rdečo armado poruši srednji del mostu. Po koncu vojne je Berlin razdeljen na štiri sektorje, most Oberbaum prečka ameriški in sovjetski sektor. Do sredine petdesetih let XX. stol. lahko pešci, motorna vozila in mestni tramvaj prečkajo most brez težav. Ko leta 1961 zgradijo berlinski zid, postane most del vzhodno-berlinske meje z Zahodnim Berlinom in se od 21. decembra 1963 do padca zidu uporablja le kot meja za pešce za prebivalce Zahodnega Berlina.
Comments are closed