PRAGA-ČESKY KRUMLOV-KREMS-DUNAJ (6 DNI, 459 KM)

by
No comments yet

Po tej različici bomo proti Dunaju sprva kolesarili po EV7 ob Vltavi, se od te kolesarske poti odcepili pri Rožmitalu, po najbližji poti prikolesarili do Donave in ob reki kolesarili do Dunaja. Ob poti nas čaka nekaj zanimivih krajev, vpisani tudi v Unescovo kulturno dediščino, recimo grad Hluboko, Česke Budejovice ali Česky Krumlov. Dolžina trase je 459 km, za celih 20 km krajša od prve različice.

Namesto da v Pragi preživimo še en večer, se bomo po skoraj celodnevnem ogledu Prage med 16.00 in 17.00 usedli na kolesa, se zapeljali do bližnje vasi Davle in prespali v “pivovarni” v sotočju rek Vltave in Sazave. Prvo kolesarsko etapo drugega dela bomo tako s 87 km skrajšali za 25 km, za razliko v ceni sobe pa si bomo lahko privoščili še večerjo in kakšno krajevno pivo. Pri Stechovicah se bomo nekoliko oddaljili od EV7, po eni strani zaradi trajekta čez Vltavo (vozi le dvakrat na dan), po drugi strani pa ni na voljo bodisi dovolj velikega hotela bodisi so že zasedeni (pravzaprav hočejo, da bi prenočevali vsaj dva dneva). Prav zaradi tega razloga tudi ne bomo prenočevali v pivovarskem dvoru Lipan v Dražičih (Tomo pravi, da imajo tam odlično pivo, vendar bomo kakšnega dobrega dobili tudi kje drugje? Ampak, “ziher je ziher”, zato bomo naredili ovinek, zavili mimo pivovarne in si privoščili pivo, ki ga bo menda častil Tomo)) ampak se bomo tako odpeljali še deset kilometrov in prespali v Tynu na Vltavi, kjer pa nam bodo poleg Budvarja po dva evra liter ponujali predvsem pivo iz kraljeve pivovarne Kruševice in velkepopovičkega kozla. Sicer bodo etape kratke (56-78 km), a kar razgibane (630-860 v.m.)

Cilj drugega dela ar-kolo-navtske ture bo katedrala sv. Štefana )video) na Dunaju. Bomo pa prej kolesa pustili pred hotelom in se v center podali raje peš.

PREVIDENE TRASE:

 x

ZANIMIVEJŠI KRAJI

TYN NAD VLTAVOU

(362 m n.m., 8.300 preb.), do leta Moldauthein.

Tyn nad Vltavou, Trg miru

ZANIMIVOSTI:

HLUBOKA NAD VLTAVOU

Hluboka nad Vltavou

(394 m n.m.,4.700 preb.) Območje je naseljeno že od bronaste dobe in mesto srednjeveškega gradu Froburg, zgrajenega višje ob Vltavi. Sprva je v lasti kralja Otokarja II. Přemysla, kasneje preide v last dinastije Vítkovci. Češka kralji ga kupijo v XIV.. stol. in je priljubljena rezidenca cesarja Karla IV., ki pogosto obiskuje grad, ko prebiva v Českih Budějovicah.

Ko je od leta 1490 v lasti krajevnega plemiča Wilhelm II. von Pernstein cvetita tako grad kot mesto. V tridesetletni vojni ga zajame francoska vojska, prevzem Schwarzenbergove hiše leta 1661 prinesel še večje bogastvo tega območja. Po požaru leta 1742 je srednjeveška utrdba obnovljena kot dvorec. Židovska skupnost (Qahal) nastane konec XVII. stol., vendar sinagogo zgradijo šele leta 1907.

GRAD HLUBOKA

(Schloss Frauenberg) se smatra za enega najlepših dvorcev na Češkem in je razglašen za državni kulturni spomenik. Zgrajen je v drugi polovici XIII. stol., a ga v dolgih stoletjih večkrat obnovijo in razširijo, prvič v renesančnem obdobju in drugič v obdobju baroka. Sedanji videz je iz prenove v XIX, stol. ko ga da Johann Adolf von Schwarzenberg II. obnoviti v romantičnem neogotskem slogu po vzoru Windsordskega gradu. Družina Schwarzenberg živeli v dvorcu do konca leta 1939, ko se odseli zadnji lastnik. Svojo lastnino zgubijo s posebnim zakonom Lex Schwarzenberg leta 1947.

ČESKE BUDEJOVICE

(381 m n.m., 93.000 preb.) je največje mesto v južno češki regiji, prav tako pa tudi njeno politično in trgovsko središče, sedež rimskokatoliške škofije České Budějovice, Univerze Južne Češke in Akademije znanosti. Mesto leta 1265 ustanovi češki kralj Ottokar II., ki mu tega leta podeli občinsko listino. Postavitev in načrtovanje mesta opravil kraljev vitez Hirzo. Priseljenci prihajajo iz Bohemskega gozda in Zgornje Avstrije. Kraljevo mesto nastane kot izraz kraljeve moči v Južni Češki in za uravnoteženje močne plemiške hiše Roženberk, ki izumre leta 1611.

Česke Budejovice, Samsonov vodnjak pred Mestno hišo na Trgu Otokarja II.

Leta 1762 Piaristi ustanovijo gimnazijo, cesar Jožef II. pa leta 1785 škofijo. Leta 1847 se proizvodnja svinčnikov Koh-i-Noor Hardtmuth preseli z Dunaja v Budějovice.

Med II. sv. vojno, marca 1945, Budějovice dvakrat napade ameriško letalstvo, ki močno poškoduje mesto in povzročil veliko mrtvih. Ob koncu vojne, 9. maja 1945, sovjetske čete osvobodijo mesto. Naslednji dan se na glavnem trgu sestanejo Rdeča armada in ameriška vojska v skupnem praznovanju osvoboditve mesta.

Staro mestno jedro ohranja zanimivo arhitekturo iz obdobij gotike, renesanse, baroka in XIX. stol. Vključuje stavbe okoli velikega trga Otokarja II. (“Náměstí Přemysla Otakara II”), stare mestne hiše z freskami in bronastimi bruhalniki ter črni stolp iz XVI. stol. (Černá věž). Najpomembnejša zgodovinska stavba je dominikanski samostan z gotsko cerkvijo Device Marije iz XIII. stol. na trgu Piaristov. Mesto je center odpora češkega heroja Jana Žižke in ima tu tudi svoj grob.

Muzej Južne Češke sega v leto 1877 in ima veliko zbirko zgodovinskih knjig, kovancev, orožja in drugih izdelkov.

PIVOVARNA Budweiser Budvar

Mesto je nekaj časa cesarska pivovarna cesarja svetega rimskega cesarstva, pivo Budweiser pa skupaj s Pilsne-rjem iz Plzna postane eden od najbolj znanih ležakov. Pivovarstvo ostaja glavna industrija. Leta 1256 je tu ustanovljena Svitavska pivovarna, ki jo zaprejo leta 2002.

Največja pivovarna, ustanovljena leta 1895, je “Pivovar Budějovický Budvar”, ki ima zakonito pravico do trženja svojega piva pod blagovno znamko “Budweiser” v večjem delu Evrope. Isti proizvod se prodaja tudi drugod pod imeni “Budvar” in “Czechvar” zaradi pravnih razhajanj z blagovno znamko Budweiser z družbo Anheuser-Buschover. Ameriški lager je prvotno proizveden kot češki izvirnik, vendar sčasoma razvijejo svojo identiteto in dosežejo izjemen komercialni uspeh. Družba Anheuser-Busch je ponudila, da bi kupila češko pivovarno, da bi si zagotovila globalno pravico za ime “Budweiser”, vendar češka vlada zavrača vse takšne ponudbe glede češkega imena kot stvar nacionalnega ponosa.

Najstarejša (ustanovljena leta 1795) in druga največja pivovarna se je v času komunizma preimenovala iz prvotno nemškega imena “Budweiser Bürgerbräu” v “Pivovar Samson”, v času komunističnega obdobja pa je nadomestila prvotno nemško ime “Budweiser Bürgerbräu”. Pivo tudi izvažajo, večinoma pod oznakama “Samson” in “Crystal”. 

ZLATNA KORUNA

Otakar II. Přemysl ustanovi samostan in mu domnevno podari trn iz Kristusove krone, ki mu ga da francoski kralj Ludvik IX. Po tej relikviji se samostan sprva imenuje Sveti trnja (Sancta Corona Spinea). V začetku XJV. stol. se preimenuje v Zlato krono (Zlato krono), domnevno povezano z bogastvom samostana. To priljubljeno ime dobi tudi naselje, ki je ustanovljeno v bližini samostana.

Samostan se nahaja na rtu, ki ga s treh straneh obdaja reka Vltava. Sam samostan je ograjen, na jugovzhodni strani pa mu je pripojena dvorišče. Tudi preddverje je obzidano. Arhitekturno središče samostana oblikuje samostanska cerkev (triladijska bazilika s prečno ladjo), ki je usmerjena skoraj proti severu. Na južni strani je prizidan samostan s križnim hodnikom. Na severu stoji kapela angelov varuhov s prizidanim malim samostanom. Pri opatiji je tudi pivovarna.

Najstarejša ohranjena stavba je enonadstropna kapela angelov varuhov iz leta 1370. Kapela je s svojim slogom zelo blizu najstarejšemu delu cerkve samostana Vyšši Brod. Samostanska cerkev je grajena postopoma, od druge polovice XIII. stol. Verjetno okoli leta 1278 začno graditi prečno ladjo, prezbiterij, pozneje uničene pevske kapele in severni del triladijske bazilike do četrtega para stebrov, ki podpirajo obok. Konstrukcijsko obdobje se konča leta 1320. Gradnja triladijske cerkve, na katero je na severni strani priključena četrta ladja, se nadaljuje od druge četrtine XIV. stol. do začetka druge polovice XIV. stol. Okrog leta 1300 te zgrajeno severno krilo samostana, obokano na dveh stebrih. Gradnja samostana je končana z gradnjo kapelice v sredini XIV. stol. in je bila priključena vzhodnemu delu samostana.

samostan Zlatna Koruna

Mali samostan je zgrajen tudi v gotskem stilu. Njegova rekonstrukcija in dograditev se začne v začetku XVII. stol. in je dokončana leta 1661. Gotske stavbe opatije obnovijo konec XVI. in v začetku 17. stol. in jih kasneje razširijo za pivovarno. Edini stavba, ki je ohranjena nespremenjena, je kapelica opatije, prvič omenjene leta 1387. Samostan in cerkev sta resno opustošena leta 1420 in je razlog za kasnejšo baročno obnovo v drugi polovici XVII. stol. Takrat cerkev dobi nov obok, odstrani se prizidana četrta ladja, severno krilo samostana pa je razširjeno proti vzhodu za latrino. V drugi polovici XVIII. stol. večino notranjosti samostana okrasijo z rokokojskimi slikami in štukaturo.

česky krumlov

(492 m n.m., 14.000 preb., Krummau an der Moldau ali Böhmisch Krummau) je majhno mestece v Južnočeškem okraju v Republiki Češki. Mesto slovi po lepi arhitekturi v mestnem jedru ter svojem gradu. Staro mestno jedro je zaščiteno pod Unescovo svetovno dediščino uvrstijo leta 1992.

Po legendi naj bi ime Krumlov izviralo iz nemških besed »Krumme Aue«, kar naj bi se prevedlo kot »ukrivljeni travniki«. Ime naj bi prišlo iz naravne topografije mesta, še posebej zaradi zelo ukrivljene struge reke Vltave. Beseda »Český« enostavno pomeni Češko. V Latinskih dokumentih se pojavlja ime Crumlovia ali Crumlovium.

Najstarejše naselbine na tem področju naj bi segale v staro kameno dobo (70.000 – 50.000 pr. n. št.). Večja naselbina se pojavi v bronasti dobi (1.500 pr. n. št.), Keltska naselbina je iz mlajše železne dobe (okrog 400 pr. n. št.), Slovanska naselbina pa naj bi bila od VI. stol. dalje.

Česky Krumlov, grad

Grad postavi okrog leta 1240 krajevna gosposka iz plemiške družine Vítkovci, potomcev Witika iz Prčic. Trdnjava je v listini prvič omenjena leta 1253 kot Chrumbenowe, omenjena pa je tudi v lirični pesmi Ulricha von Liechtenstein leta 1255. Kmalu pod gradom zraste tudi naselje na bregu ob pomembni trgovski poti v Kraljevini Češki. Češko ime Krumlov je dokumentirano že leta 1259.

Ko leta 1302 gosposka Vítkovci izumre, kralj Vaclav II. prepusti mesto in grad gosposki Roženberk (Rožmberkové). Peter I. Roženberški, komornik kralja Ivana Češkega, prebiva v Krumlovu in zgradi sedanji zgornji grad v začetku XIV. stol. Večina prebivalcev je takrat nemško govoreča, priseljeni iz Ostsiedlunga iz sosednje Avstrije in Bavarske. Židovska skupnost je dokumentirana že od leta 1334.

Roženberki spodbujajo trgovino in obrti znotraj mestnega obzidja. Konec XV. stol., ko v bližini odkrijejo zlato, se naselijo nemški rudarji, ki še bolj spremenijo etnično ravnovesje. Viljem Roženberški (1535–1592), zakladnik in mestni prefekt (Burgraff) prezida grad v renesančnem slogu. Leta 1602 Viljemov brat Peter Vok Roženberški (1539–1611) proda Krumlov habsburškemu cesarju Rudolfu II. Habsburškemu, ki ga dal svojemu naravnemu sinu Juliju Cezarju d’Austria. Po češki vstaji in bitki pri Beli gori leta 1620 da cesar Ferdinand II. Krumlov plemiški hiši Eggenberg, mesto pa postane sedež vojvodine Krumlov. Od leta 1719 do 1947 grad pripada hiši Schwarzenberg.

V komunizmu zgodovinski Krumlov propade, toda od Žametne revolucije leta 1989 je bila večina nekda-nje lepote mesta obnovljena in je zdaj je priljubljena priljubljena počitniška destinacija, z velikim številom turistov iz Evrope in Azije.

ZANIMIVOSTI

  • Večina arhitekture starega mesta in gradu sega v XIV. do XVII. stol., mestne zgradbe pa so večinoma v gotskem, renesančnem ali baročnem slogu. Jedro starega mestnega jedra je v podkvasti reki, s staro sosesko Latrán in gradom na drugi strani Vltave.

    Česky Krumlov, kostel Svateho Vita

  • Grad Český Krumlov je nenavadno velik za mesto te velikosti, za grajskim kompleksom Hradčany v Pragi je drugi po velikosti na Češkem. Znotraj vrta se nahaja velik rokokojski vrt, obsežen most čez globoko razpoko v kamnini, na kateri je grajen grad, in sam grad, sestavljen iz številnih delov iz različnih obdobij.
  • poznogotska cerkev sv. Vida (Kostel Sv. Víta, 1407–1438,) s freskami iz istega časa.
  • baročno gledališče (1680–1682) v gradu da zgraditi princ Johann Christian I von Eggenberg in obnovi s sodobno scensko opremo Josef Adam zu Schwarzenberg (1765–1766). To je eno redkih dvornih gledališč z ohranjeno prvotno scensko opremo, kulisami in rekvizit. Gledališče se zaradi njegove starosti uporablja le trikrat na leto (le dvakrat odprto za javnost);
  • muzej posvečen slikarju Egonu Schiele, ki je živel v mestu;
  • pivovarna Eggenberg.

KAPLICE

V pisnih dokumentih iz prve polovice XIV. stol. se Kaplitz omenja kot tržno mesto, vendar dobi mestne privilegije šele leta 1382.

Kaplice, Mestna hiša

Kaplice sprva pripadajo posestvu Pořešín, nato posestvu Nové Hrady. Leta 1434 Kaplico in Pořešín prevzame Ulrich II. von Rosenberg. Po izumrtju Roženberkov posestva nasledijo Švamberki, nato pa jih predajo zmagovalcem bitke pri Beli gori, cesarskemu generalu Karlu Bonaventuri Buquoy. Mesto pridobi številne privilegije, kar vpliva pozitivno na njen gospo-darski razvoj. Razvoj v preteklosti večkrat resno prizadenejo katastrofe, kot so požari, opustošenje in ropanje med vojnami, še posebej v času husitske revolucije in tridesetletne vojne.

Med letoma 1771 in 1775 tu dela duhovnik Ferdinand Kindermann, pedagog in kasnejši škof v Litoměřicah, ki organizira zgledno šolo, ki postane znana tudi onkraj meja Češke.

Po ukinitvi tlačanstva mesto po novem upravnem sistemu postane sedež političnega in sodnega okrožja. Po številnih spremembah do leta 1960 ostala okrajni center. Čeprav so Kaplice upravno središče velikega ozemlja Južne Češke, vključno z ozemlji Vyšší Broda in Nové Hrady, ostalo deželno mesto brez velike gospodarske baze. Leta 1869 ima le 2.252 prebivalcev in se do leta 1921 število ne spremeni.

ČESKE VELENICE

(489 m n.m., 3.400 preb.). Območje sedanje České Velenice, je nekdaj del avstrijskega mesta Gmünd, vključno z glavno postajo in tovarno za popravilo železniškega voznega parka in lokomotiv, ustanovljena leta 1868 in poškodovana med drugo svetovno vojno v letalskih napadih ZDA. Ob koncu prve svetovne vojne s pogodbo iz Saint-Germaina iz leta 1919 območje podelijo Češkoslovaški in postane nova občina České Velenice.

Gmünd 

(485 m n.m., 5.500 preb.) je prvič omenjen v listini iz leta 1208. Razvijat se začne z  odprtjem železnice cesarja Franca Jožefa z Dunaja v Prago leta 1869. S pogodbo iz Saint-Germaina iz leta 1919 je njen severni del z glavno železniško postajo dodeljen Češkoslovaški.

Krems an der Donau

(203 m n.m., 24.000 preb.) leži ob sotočju rek Krems in Donave na vzhodnem koncu doline Wachau, v južnem Waldviertlu. Na desnem bregu Donave je že od rimskih časov naselje Mautern. Mesto z zgodovinskim mestnim jedrom ima svojo univerzo.

V letu 2005 je bil med izkopavanji na Wachtbergu najden otroški grob, star 27.000 let. Ta najdba je najstarejši znan grob v Avstriji. V usedlini puhlice je bil grob dobro ohranjen. Dva zakopana dojenčka sta bila prekrita z lopatico mamuta. Z arheološkimi izkopavanji v Kremsu-Rehbergu odkrijejo najstarejše znano umetniško delo v Avstriji, Venero iz Galgenberga, 32.000 let star ženski kipec. Izvirnik tega kipca je skupaj z Willendorfsko Venero, ki je nekaj tisoč let mlajša, shranjen v Prirodoslovnem muzeju.

Krems, panorama

Najstarejše naselitve okoli Kremsa-Steina niso stalne, stalna poselitev se začne šele s prihodom Slovanov v VII. stol. Z bitko pri Lechfeldu leta 955 se začne kolonizacija v imenu bavarskega in salzburškega samostana. Samostan se utrdi in okrepi. Za Krems in Stein to pomeni hitro, neprekinjeno trgovanje, upravno podlago okoli Hohen Markta v Kremsu ter zgraditev cerkve v Frauenbergu v Steinu v X. stol. Iz leta 995 je najstarejši dokument z imenom Krems (orientalis urbs quae dicitur Cremisa). Leta 1014 je v Kremsu ustanovljena župnija. V letih 1130-1190 je v Kremsu kovnica najstarejših babenberških kovancev. Stein leta 1200 postane knežja carinarnica. Najstarejši pisni občinski statut je iz leta 1305. Dve ločeni naselji, Krems in Stein, sta povezani s skupnim občinskim statutom in skupno upravo. V času vojvode Albrehta V. je bila leta 1421 z odlokom Wiener Gesera judovska skupnost v Kremsu uničena kot še v 16 drugih prinčevih posestih, vključno Herzogenburgu.

1. aprila 1463 cesar Friderik III. mestu Krems dodelil nov grb, ki je v veljavi še danes. Kaže oklep, zlatega dvoglavega orla z rdečim jezikom in s cesarsko krono nad glavama na črnem ozadju. Poleg tega je Kremsu podeljen privilegij za gradnjo mosta čez Donavo. Okoli leta 1470 je zgrajena mestna bolnišnica, ki ima v prekladi portala moto cesarja Friderika III. A.E.I.O.U. z letom 1470 v gotskih številkah. Leta 1447 je prvič omenjen Kremser Hauer Guild St. Paul, najstarejši vinogradniški ceh v nemško govorečih državah.

Krems, pogled iz Stadtteil Steina

V XVI. stol. bil Krems središče reformacije, ki jo podpirajo bogati trgovci in obrtniki z visokim dohodkom. Konec stoletja je Krems skoraj 100-odstotno protestantski. Številne cerkve in posvetne stavbe pričajo o visoki gospodarski moči in cerkvenih sporih. Na koncu zmagajo katoličani, kar je  gospodarska katastrofa skupaj s požarom: leta 1645 je bilo mesto med tridesetletno vojno zasedeno, leto dni so ga oblegali Švedi, nato ga osvojijo cesarske čete. Polovica hiš je poškodovanih ali uničenih. Kapucinski samostan med obema mestoma Krems in Stein (samostan Und) je ustanovljen leta 1612, po požaru leta 1656 pa obnovljen. Leta 1756 se tu naseli Martin Johann Schmidt iz Steina, zadnji veliki avstrijski baročni slikar, ki tu živi in dela do svoje smrti leta 1801.

Leta 1872 je Krems povezan z železniškim omrežjem, lesen most čez Donavo pa leta 1897 nadomestijo z jekleno konstrukcijo. Most je uničen med drugo svetovno vojno in je danes kulturni spomenik z burno zgodovino dveh mest. Leto 1938 v zgodovini pomeni veliko nazadovanje. Preganjanje in izgon Judov in taborišče za ujetnike Stalag 17 B so bili vojaški gospodarski interesi nacistov za industrijsko širitev v Lerchenfeldu.

ZGODOVINSKE STAVBE

KREMS

  • Bürgerspitalskirche: Cerkev je bila zgrajena leta 1470 pod Friderikom III. in je na Oberen Landstraße v središču Kremsa. Glavni oltar je iz 1860-1882, Johann Bernhard Grabenerger, s kipi svetega Nikolaja in Wolfganga, Matthias Schwanthaler.
  • Dominikanska cerkev in samostan: 1236 so dominikancem podarili zemljišče, kmalu se je začela gradnja. Samostan je bil nato preurejen v baročnem slogu in ukinjen leta 1785. Danes je v njem muzej Kremsa.
  • Göglhaus: Hiša z enkratnimi poslikavami na Täglichen Markt ima nad glavnim portalom gotski erker.
  • Gozzoburg: zgodnjegotska posvetna stavba z izjemnimi freskami in kapelami, imenovana po mestnem sodniku Gozzoju. Kot stanovanjska in upravna zgradba je bila ta stavba edinstvena v svojem času severno od Alp. 2006/2007 v celoti obnovljena.
  • Velika Sgraffitohaus: v Margarethenstraße, ima bogato fasado, ki prikazuje prizore iz Stare zaveze, iz Ezopovih zgodb in vsakodnevne prizore.
  • Heilandskirche zgrajena leta 1912, zgodnje delo arhitekta Otta Bartninga.
  • Jezuitski kolegij in gimnazija (Jesuitenkollegium in gymnasium): ustanovljen leta 1616, 1871 državna gimnazija, zdaj državna gimnazija in realka in IMC – visoka strokovna šola Krems.
  • Judovsko pokopališče: na Wienerstraße v vzhodnem delu mesta; zadnje od treh judovskih pokopališč. V Kremsu je bila do izgona v letu 1421 zelo pomembna judovska skupnost. Judje so se ponovno naselili do 19. stoletja. [5]
  • Piaristenkirche: v 11. stoletju se prvič omenja, v glavnem obnovljena v 16. stoletju. Obravnava se kot “sestrska dunajski stolnici svetega Štefana«. V baročni notranjosti so številna dela velikih slikarjev avstrijskega baroka, Martina Johanna Schmidta, imenovanega Kremser Schmidt. Frauenbergturm: stolp, nekdanji sedež čuvaja, požarne straže.
  • Pulverturm: stolp je bil zgrajen leta 1477 in so ga pozneje uporabljali kot stolp za top, del utrdbe.
  • Rathaus: izrazita struktura na Oberen Landstraße proti župnijskemu centru iz srede 16. stoletja. Fasada je baročno strukturirana, v jugozahodnem kotu je presenetljiv erker iz leta 1548. 1549 je bila mestna hiša dvoladijska dvorana, v katero se je lahko vstopilo s severne strani, s Pfarrplatza.
  • Župnijska cerkev svetega Vida: sega v leto 1014 z donacijo zemljišča cesarja Henrika II. Prvotna stavba iz začetka 12. stoletja je bila romanska bazilika z nizkim stolpom in pod njim s kletjo na južni strani. Leta 1178 je bil sveti Vid imenovan za patrona cerkve. Kot del protireformacije je bila nova stavba župnijske cerkve eden od simbolov zmage katoličanov. Današnja notranjost je iz 18. stoletja. Martin Johann Schmidt je ustvaril pet stropnih poslikav.
  • Steiner Tor: edina vrata, ki so se ohranila od štirih mestnih vrat. Vsebujejo veliko napisov in slik, kot so A.E.I.O.U. (cesar Friderik III.), dvoglavi orel s črko M(aria). T(ereza), rdeče-belo-rdeči ščit in štajerski panter oblikujejo grb mesta 1453-1463, dvoglavi orel, kronan s cesarsko krono v črni in zlati barvi. To je znak mesta Krems.

STEIN

  • Nekdanja Frauenbergkirche: gotska stavba iz 14. stoletja, po restavriranju 1963-1965 spomenik padlim v obeh svetovnih vojnah.
  • Göttweigerhofkapelle: kapela nekdanjega benediktinskega samostana Göttweig s kapelo in gotskimi freskami, okoli 1300.
  • Velik Passauerhof: prvič omenjen leta 1263, škof Passau Zehenthof ga je zgradil v današnji podobi 1550-1600 in obsega tri individualne hiše.
  • Haus der Regionen, nekdanje gostišče Zum Golden Elephanten, Steiner Donaulände, prvič omenjena 1721.
  • Kremser Tor: vzhodni konec srednjeveških utrdb mesta Krems. Zgrajene okrog 1470.
  • Linzer Tor: zgrajena leta 1477 (plošča z gotskimi številkami zazidana zunaj), spremenjena v 18. stoletju.
  • Mauthous: impresivno renesančno okrasje s freskami, dom cestninarja, vendar ne sama cestninska hiša; bila je zunaj Linzer Tor na zahodu mesta.
  • Mazettihaus: Schürerplatz; imenovana po njenem graditelju; je bila hiša Ludwiga Ritterja von Kochla (rojen leta 1800 v Steinu), avtor zapisov o Mozartu.
  • Župnijska cerkev svetega Nikolaja: poznogotska, datirana konec 14. ali konec 15. stoletja, vsebuje več del Kremserja Schmidta.
  • Salzstadl: stavba za shranjevanje soli iz 16. stoletja, Stein je imel cesarski privilegij trgovskega središča za sol, poslano z Bavarske in Salzburškega, za države severne srednje Evrope, Češko, Moravsko, Šlezijo itd.
  • Steiner Rathaus: se uporablja od 1701 kot mestna hiša Steina; fasada 1779 Johann Michael Ehmann.
  • Samostan Und: samostan na zahodu Kremsa. Zanimive freske Daniela Grana. Pozneje je bila v njem vojaška bolnišnica, zdaj ima sobe in restavracijo.
  • Kunsthalle Krems: v nekdanji tobačni tovarni poleg zapora na Franz-Zeller-Platz.

DRUGE ZANIMIVOSTI

  • Grad Wolfsberg: grad v okrožju Angern.
  • Razvaline Bertholdstein v okrožju Hollenburg
  • Razvaline Altrehberg v Kremstalu, na hribu sredi Rehberga.
  • Wasserhof: grad v okrožju Gneixendorfa severno od Kremsa.
  • Beethoven haus, nekdanji ‘Trautingerhof: Ludwig van Beethoven se je tu ustavil tik pred smrtjo.
  • Donavski stražni stolp na hribu Braunsdorfer

VINSKE KLETI

Vinske kleti imajo v Kremsu in okolici velik gospodarski pomen. Krems se omenja kot središče belega vina v Avstriji. V občinskem območju mesta Krems leta 2006 gojijo trto na 961 hektarjih. Pomembne sorte iz Kremsa:

  • belo vino (87 %): Grüner Veltliner, rizling, Müller Thurgau, Neuburger, beli pinot, chardonnay, rumeni muškat, Early Red Veltliner, Roter Veltliner, Sauvignon Blanc
  • rdeče vino (13 %): Zweigelt (modra frankinja x St. Laurent), St. Laurent, modri pinot, modra portugalka, merlot, cabernet sauvignon

KLOSTERNEUBURG

( m n.m., 26.500 preb.) leži ob reki Donavi, severno od Dunaja, od katerega ga ločita hriba Kahlenberg in Leopoldsberg. Od sestrskega mesta Korneuburg ga od poznega srednjega veka loči Donava. Del občine obsega naravni park hrastovega gozda. Najvišja vzpetina v mestu je Exelberg s 515 metri nadmorske višine, najnižja točka pa Schüttau s 161 metri nadmorske višine. Na vzhodu sega tudi čez reko Donavo, saj občinska meja poteka po levem bregu. Tudi severni del otoka Donauinsel, vključno s črpališčem, je znotraj mestnih meja.

Najstarejši sledovi poselitve v Klosterneuburgu segajo v neolitik. Prvo stalno naselje se začne razvijati sredi I. stol. z ustanovitvijo rimskega vojaškega tabora za pomožne čete zahodne province Panonije. Številne arheološke izkopanine pričajo o življenju Rimljanov in kolonizaciji kraja do V. stol. O imenu te utrdbe so v preteklosti razvite različne teorije, vendar so še vedno nejasnosti.

Ko frankovski cesar Karel Veliki dokončno premagal Avare, je ustanovljeno naselje Omundesdorf v Vzhodni marki, ki je verjetno na območju današnjega Klosterneuburga, dvorec s cerkvijo svetega Martina. Večje naseljevanje planote se začne šele v XI. stol. Najstarejši ohranjeni zapis kot Nivvenburc (Neuburg) je iz leta 1108 v knjigi samostana Klosterneuburg. Velik pomen ima mesto okoli leta 1113, ko mejni grof Leopold III. tukaj ustanovi ugleden kraljevi sedež. Leopold III., ki je poročen z Agnes, hčerko cesarja Henrika IV., zgradi na robu Gornjega mesta novo prebivališče, ki ustreza položaju cesarskega kneza. Leta 1114 Leopold III. slovesno postavi temelje za novo monumentalno samostansko cerkev. Cerkev je prvotno kolegijska za posvetne kanonike, leta 1133 pa je preoblikovana v avguštinsko kanonično cerkev. Neuburg je takrat že stoletja staro naselje. Donava je velika nevarnost za prebivalce tega naselja, hkrati pa tudi izredno pomembna, saj se velik del blaga prepeljae po plovni poti. Pogoste poplave silijo stanovalce ob Donavi bolj in bolj v notranjost, tako da se na začetku XIII. stol. dve okrožji ločijo od Neuburga. Nastaneta Klosterneuburg in Korneuburg. Ta naravna delitev prinese velike težave, ki jih opazil tudi Albert I. in leta 1288 zgradi nov grad kot prebivališče v Neuburgu.

Klosterneuburg

Leta 1763 Wilhelm Freiherr von Rudolph Ripke ustanovi ladjedelnico Klosterneuburg, ki je prva avstrijska ladjedelnica. V XVIII. stol. želi cesar Karel VI. samostan Klosterneuburg obnoviti in zgraditi avstrijski El Escorial, tj. veličastno samostansko prebivališče. Po smrti Karla VI. se projekt ustavi in bolj počasi nadaljuje v naslednjih desetletjih, dokler ni leta 1842 obnova prekinjena. Končani so bili le eno od štirih načrtovanih dvorišč in le dve od devetih kupol. Slednje je mogoče videti od daleč in predstavljajo cesarsko krono ter simbolizirajo naslove vladanja habsburške dinastije.

Leta 1805 in 1809 mesto zasedejo francoski vojaki. 20. decembra 1805 se v samostanu v Klosterneuburgu oglasi tudi Napoleon.

V sredini XIX. stol. je Klosterneuburg še vinogradniško mesto s samo 5.000 prebivalci. S širjenjem prometnih povezav do Dunaja je veliko dunajskih uradnikov in delavcev izbralo Klosterneuburg za novo prebivališče. Od 1908 do 1919 vozi električni trolejbus med železniško postajo Klosterneuburg-Weidling in krajem Weidling, kar je eden prvih trolejbusov v Avstriji. Leta 1930 imal Klosterneuburg okoli 15.000 prebivalcev.

ZANIMIVOSTI

  • Samostan Klosterneuburg, zlasti oltar iz leta 1181, ki ga je naredil Nikolaj iz Verduna;
  • Esslov muzej: Muzej sodobne umetnosti, najpomembnejša avstrijska zasebna zbirka (avstrijske in mednarodne umetnine po letu 1945 in klasični modernizem), odprt leta 1999, arhitekt Heinz Tesar;
  • Muzej umetnikov iz Gugginga: Art/Brut Center
  • Moravsko-šlezijski muzej, Rostock-Villa, 1973;
  • Senfburg: prvi svet Avstrije, zgrajen leta 1834;
  • cerkev svetega Martina, zgodovinska gotska struktura z arheološkim spomenikom;
  • evangeličanska cerkev, zgrajena leta 1995 (arhitekt Heinz Tesar), sodobna arhitekturno pomembna verska stavba;
  • Babenbergerhalle: Banketna dvorana;
  • kužni steber (Tutzsäule);
  • Wienerwald-Heldendenkmal, vojni spomenik v bližini Wienerja Hameaua v občini Weidlingbach;
  • Štaufovski kamen je jugozahodno od samostana na Hohenstaufenplatz v Albrechtsbergergasse, 17. aprila 2009 ga je darovala Kreissparkasse iz pobratenega Göppingena. [5]

DUNAJ

(Wien) je glavno ter največje in najpomembnejše avstrijsko mesto. S približno 1.794 milijona prebivalci  je kulturno, gospodarsko in politično središče Avstrije. Dunaj gosti številne mednarodne organizacije, med njimi Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj, Organizacijo držav izvoznic nafte in Mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Leta 2001 je mestno jedro Dunaja uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Zaradi glasbene dediščine ga imenujejo mesto glasbe, ker pa se v mestu rodi tudi prvi psihoanalitik Sigmund Freud, imenujejo Dunaj tudi mesto sanj.

Začetki mesta segajo v čas zgodnjih keltskih in rimskih naselbin (Vindobona) in se skozi čas preobrazi v srednjeveško in baročno mesto ter prestolnico avstro-ogrskega cesarstva. Znan je po svoji ključni vlogi kot evropsko glasbeno središče, in to od časov dunajske klasike do zgodnjega XX. stol. Zgodovinsko jedro mesta je bogato z arhitekturnimi pomniki, vključujoč baročne gradove in vrtove, in se ponaša z znamenito Ringstrasse iz poznega XIX. stol. z velikimi poslopji, spomeniki in parki.

Zaradi velikega pomena mesta tako v preteklosti kot sedanjosti in dejstva, da je bilo dolgo časa prestolnica večnacionalne države Avstro-Ogrske, ima mesto v evropskih jezikih precej različnih imen: Wean (bavarsko), Vienna (angleško, italijansko), Dunaj (slovensko), Beč (srbsko, hrvaško), Viin (estonsko), Wenen (nizozemsko), Wiedeń (poljsko), Bécs (madžarsko), Vídeň (češko), Viedeň (slovaško), Відень (ukrajinsko) itd. GLEJ >>> Dunaj.

Comments are closed