Praga, Karlov most

Ogledamo si dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro s Hradčani (Hradčany) s stolnico sv. Vida in Malo strano na levem ter Staro in Novo mesto na desnem bregu Vltave, pa Karlov most, praško astronomsko uro, staro židovsko pokopališče in še in še, potem pa seveda ne sme zmanjkati časa za odlično praško pivo v Švejkovem Hostincu U Kalicha ali U Fleku, za preverjanje kakovosti in pitnosti Staropramna (morda si celo ogledamo to pivovarno) in, ker na prazen želodec ne gre popivati, skočimo še na kakšno vepřové koleno (krača) ali pečeno kahno (račka).

Praga

Praški grad

(https://sl.wikipedia.org/wiki/Praga)

(češko Praha) je glavno mesto in je z 1,2 milijona prebivalcev (2004) največje mesto na Češkem. Leži ob reki Vltavi, pritoku reke Labe, in je kulturno ter gospodarsko središče Češke. Ima dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro s Hradčani (Hradčany) in Malo strano na levem ter Staro mesto in Novo mesto na desnem bregu Vltave, ki je v preteklosti večkrat poplavljala. Ob zgraditvi železniškega omrežja leta 1848 se začne mesto hitreje razvijati. Prevoz premoga iz bazena Kladno omogoči razvoj metalurgije in vplival na število prebivalstva. Leta 1830 v Pragi živi 180.000, leta 1910 pa že 224.000 prebival-cev. Praga postala močno industrijsko središče. Zrastejo Libeň s pristaniškim bazenom Vysoča-ny, Hloubětín, Karlín in Smíchov, ki so glavne industrijske četrti s tovarnami strojev, vozil, vagonov, stekla, papirja in živil. Praga postane trgovsko središče in veliko železniško vozlišče. V tisoč letih svojega obstoja se mesto razraste na območju od praškega gradu na severu do utrdbe Višegrad na jugu.

Območje, na katerem leži Praga, je poseljeno že v paleolitiku. Mesto naj bi zgradil starodavni kralj Boja okoli 1306 pr. n. št., naselju pa je dal ime Boiinhaem. Del imena tega starodavnega kralja je tudi ime zgodovinskega ozemlja Češke Bohemija (latinsko: Boihaemum) v zahodnem delu današnje Češke in sosednje Bavarske. Okrog leta 200 pr. n. št. so keltski Boji ustanovijo opidum (naselje) na jugu sedanje Prage, danes imenovanem Závist. Do konca I. stol. pr. n. št. na Češkem prebivalstvo sestavljeno večinoma germanska plemena (Markomani, Kvadi, Langobardi, morda tudi Svebi). V času vladavine rimskega cesarja Avgusta (27 pr. n. št.–14 n. št.) se mesto imenuje po tedanjem vladarju Maroboduusu Maroboden.

V poznem V. stol., obdobju velikih selitev po propadu Zahodnega rimskega cesarstva, se germanska plemena selijo proti zahodu in v VI. stol. pa začno izpraznjena območja naseljevati slovanska plemena. Od IX. stol. se naselje že imenuje Praha. Po legendi naj bi češka kneginja in prerokinja Libuša ter njen mož Pšemisl, ustanovitelj dinastije Pšemisl, Prago ustanovila v VIII. stoletju. Legenda pravi, da je Libuša prišla iz skalne pečine visoko nad Vltavo in prerokovala: “Vidim veliko mesto, katerega slava se bo dotaknila zvezd.” Dala je zgraditi grad in mesto imenovala Praga.

Praga, Smodniški stolp

Do leta 800 stoji preprosta utrdba z lesenimi stavbami in zaseda približno dve tretjini območja sedanjega praškega gradu. Prve pozidave pod praškim gradom izvirajo iz leta 885. Druga praška utrdba je Pšemislova trdnjava Višegrad ustanovljena 70 let za praškim gradom. Praški grad obvladuje vse do XX. stol. stolnica, ustanovljena leta 1344. Območje postane sedež vojvod in zadnjih čeških kraljev, pod svetim rimskim cesarjem Otonom II. leta 973 sedež škofije, v nadškofijo pa je povzdignjeno leta 1344.

Praga je pomemben sedež trgovanja, v njej se naselijo trgovci iz vse Evrope, veliko je tudi Judov, Še vedno stoji Stara nova sinagoga iz leta 1270. Mesto ima kovnico denarja in je predvsem središče trgovanja za nemške in italijanske bančnike in trgovce.

Prvi most čez Vltavo zgradi kralj Vladislav I. (tudi češki vojvoda Vladislav II.) leta 1170 in ga v čast svoje žene Judite Turingijske imenuje Juditin most. Most leta 1342 uniči poplava, ostane le nekaj prvotnih temeljnih kamnov.

Leta 1257, v času vladavine kralja Otokar II., zgradijo četrt Mala strana – kasneje Hradčani (Praški grad) – četrt nemških prebivalcev s pravico do samostojnega upravljanja v skladu z magdeburškim zakonom. Novo okrožje stoji na obrežju nasproti Starega mesta (Staré Město), mestnega okraja, ograjenega z obzidjem in utrdbami.

Praga, Mala strana z mostom Karla IV.

Praga se razcveti v času vladavine Karla IV., svetega rimskega cesarja in kralja Češke iz luksemburške dinastije (1346–1378), ki jo preoblikuje v cesarsko prestolnico. V tistem času je po Rimu in Konstantinoplu  tretje največje mesto v Evropi. Na meji s starim mestnim jedrom po njegovi zamisli zgradijo Novo mesto (Nové Město), za povezavo vzhodnega brega okrožij Male strane in grajskega območja da zgraditi Karlov most – cesar 9. julija 1357 ob 5.31 položi osebno prvi temeljni kamen (znan je točen čas polaganja prvega temeljnega kamna, saj je palindromna številka 135797531 vklesana v mostni stolp v Starem mestu in so ga kraljevi astrologi in numerologi določili kot najboljši čas za začetek gradnje mostu) –, leta 1347 ustanovi še Karlovo univerzo, ki je še vedno najstarejša univerza v srednji Evropi, leta 1344 začne graditi gotsko stolnico svetega Vida v največjem dvorišču praškega gradu, kjer je bila romanska rotunda. Zid lakote, močno utrjeno obzidje južno od Male strane in območja gradu, zgradijo v obdobju lakote okrog leta 1360.

Po smrti Karla IV. (1378) zavlada njegov sin kralj Venčeslav IV. (1378–1419) in je obdobje močnih pretresov. Med veliko nočjo 1389 naj bi Judje oskrunili evharistično hostijo, zato duhovščina spodbuja drhal k ropanju, plenjenju in zažigu judovske četrti. V pogromu umre skoraj celotno judovsko prebivalstvo Prage (3000 ljudi).

Praga, Staromestni trg

Jan Hus, teolog in rektor na Karlovi univerzi začne leta 1402  pridigati v Betlehemski kapeli, navdušen nad Johnom Wycliffom, se je v pridigah osredotočal na radikalno reforme Cerkve. Prenevaren za politično in versko ustanovo, je Hus “povabljen” na koncil v Konstanco na sojenje zaradi herezije ter leta 1415 ga obsodijo in zažgejo na grmadi. Husova smrt skupaj s češkim proto-nacionalizmom in proto-protestantizmom spodbudi husitske vojne. Kmečki uporniki pod vodstvom Jana Žižka skupaj s husitskimi vojaki iz Prage premagajo cesarja Sigismunda v bitki za Vitkov hrib leta 1420. Med husitskimi vojnami, ko mesto Prago napadajo križarji in plačane sile, se mestna milica pogumno bori pod praškim praporom.

Leta 1526 češke dežele izvolijo Ferdinanda I. iz habsburške dinastije. Goreč katolicizem njenih članov je vzrok za spopade na Češkem in nato še v Pragi, kjer so protestantske ideje vedno bolj priljubljene. Cesar Rudolf II., leta 1576 izvoljeni kralj Češke, ki se odloči v Pragi imeti svoj dom, ni obvlada, živi v gradu, njegov dvor pa obiskujejo tako astrologi in čarovniki kot znanstveniki, glasbeniki in umetniki. Rudolf je velik ljubitelj umetnosti in Praga v njegovem času postane prestolnica evropske kulture.

Praga, stolnica sv. Vida

Leta 1618 druga praška defenestracija izzove tridesetletno vojno. Ferdinand II. Habsburški je odstavljen in njegovo mesto kot kralj Češke zasede Friderik V., volilni knez Palatinata. Praga začne vztrajno nazadovati, prebivalstvo pa se s 60.000 pred vojno zmanjša na 20.000. in začne ponovno naraščati šele v drugi polovici XVII. stol. Leta 1689 velik požar uniči del Prage, kar spodbudi prenovo in obnovo mesta. V letih 1713–14 izbruhne kuga, ki zahtevala 12.000 do 13.000 ljudi.

Leta 1771 ima mesto že 80.000 prebivalcev. Mnogi bogati trgovci in plemiči v baročnem slogu obogatijo mesto s številnimi palačami, cerkvami in vrtovi, polnimi umetnosti in glasbe, ki jo je ustvarjal baročni slog, znan po vsem svetu. Leta 1784 so pod Jožefom II. občine Mala strana, Novo mesto, Staro mesto in Hradčani združene v eno samo. Judovsko okrožje, imenovano Josefov, je vključeno šele leta 1850. Industrijska revolucija ima v Pragi močan vpliv, saj tovarne izkoriščajo rudnike premoga in fužine bližnje regije. Prvo predmestje Karlín ustanovijo leta 1817, 20 let kasneje pa ima mesto že več kot 100.000 prebivalcev.

Glavne znamenitosti

Praga, Venčeslavov trg

Od padca železne zavese Praga postane eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev na svetu. Med drugo svetovno vojno je bila manj poškodovana kot nekatera druga večja mesta, tako da je večina zgodovinske arhitekture obdržala obliko. Ima eno izmed najbolj nedotaknjenih in raznovrstnih zbirk arhitektur, od romanske do gotske, renesančne, baročne, rokokojske, neorenesančne, neogotske, art nouveauja, kubistične, neoklasicistične in ultramoderne.

Nekaj priljubljenih znamenitosti po okrožjih:

Hradčani in Mala strana

• Praški grad s stolnico svetega Vida, v kateri so češki kronski dragulji,
• Slikovit Karlov most (Karlův most),
• baročna cerkev svetega Nikolaja,
• cerkev Marije Viktorije in Praškega malega Jezusa,
• Piskova vrata, ena od zadnjih ohranjenih mestnih vrat baročne utrdbe,
• Petřínski hrib z razglednim stolpom in vzpenjačo,
• Lennonov zid,
• Muzej Franza Kafke,
• Otok Kampa, viden s Karlovega mostu.

Staro mesto (Staré Město) in Jozefovo

• Praška astronomska ura (Orloj) na Mestni hiši v Starem mestu,
  

  Praga, astronomska ura

• gotska cerkev Marije pred Týnom (Kostel Matky Boží před Týnem) iz 14. stoletja z 80 m visokima stolpoma,
• obokana gotska Stara nova sinagoga (Staronová Synagoga) iz 1270,
• Staro judovsko pokopališče,
• Smodniški stolp (Prašná brána), gotski stolp starih mestnih vrat,
• Španska sinagoga z lepo notranjostjo,
• Staromestni trg (Staroměstské náměstí) z gotskimi in baročnimi stavbami in palačo Kinski,
• Mestna hiša, pomembna mestna znamenitost in koncertna dvorana, znana po arhitekturnem slogu art nouveau in politični zgodovini Češke,
• Klementinum, kjer domuje Narodna knjižnica Češke republike
• Muzej dekorativne umetnosti z obsežnimi zbirkami, tudi stekla, pohištva, tekstila, igrač, art nouveauja, kubizma in art decoja,
• Palača Clam-Gallas, baročna palača iz leta 1713.

Novo mesto (Nové Město)

• poslovni in zgodovinski Venčeslavov trg,
• neorenesančni Narodni muzej z veliko znanstveno in zgodovinsko zbirko,
• Narodno gledališče, neorenesančna zgradba z zlato streho ob bregu Vltave,
• dekonstruktivistična Plešoča hiša (zgradba Fred in Ginger),
• Karlov trg, največji srednjeveški trg v Evropi (zdaj spremenjen v park),
  

  Pogled z gradu na Prago

• samostan Emaus in spomenik “Praga za svoje zmagovite sinove” pri Palackyjevem trgu (Palackého náměstí),
• muzej operacije Antropoid v kripti pravoslavne cerkve Cirila in Metoda,
• jubilejna sinagoga Wilhelma Stiassnyja je največja v Pragi,
• muzej Mucha prikazuje dela art nouveauja Alfonza Muche.

Vinohrady in Žižkov

• velik bronast konjeniški kip Jana Žižke v Vitkovem parku, Žižkov, Praga 3,
• neogotska cerkev svete Ljudmile pri Trgu miru (Náměstí Míru), Vinohrady,
• televizijski stolp s skulpturami plazečih se dojenčkov Žižkov,
• Novo judovsko pokopališče v Olšanyju, tudi grob Franza Kafke,
• cerkev Srca Jezusovega pri trgu Jurija Podebradskega (Jiřího z Poděbrad).

Plečnik v Pragi

Praga je eno najlepših evropskih mest, arhitekturno izstopajo Hradčani, nekdanji dvorec čeških kraljev, zdaj pa sedež češkega predsednika. Projekt prenove v času predsednika Masaryka izdela znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Njegova velika zasluga je, da je prevzel obnovo praškega gradu, ki konec prve svetovne vojne pričaka v obupnem stanju. Plečnik je imenovan za grajskega arhitekta. Za obnovo celotnega kompleksa Hradčanov ustanovi stavbarsko delavnico in jo v upravljanje preda nekdanjemu učencu arhitektu Ottu Rothmayerju. Obnova steče hitro, vendar z mnogimi problemi zaradi komunale, cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike, ki jih v Pragi ni bilo.