(Vrhnika–Logatec (OM), 10,0 km, 230 v.m.) Cesto, ki poveže Idrijo z Vrhniko zgradijo okrog leta 1508, kmalu po odkritju živega srebra (1493) in je do leta 1721 edina cestna povezava iz Idrije. Name-njena je za oskrbovanje rudnika z lesom, opremo, živili ter tovorjenju živosrebrne rude v svet. Speljejo jo od gradu Gewerkenegg v Idriji (zgrajen med letoma 1522 in 1532 kot stanovanje rudniškega upravitelja in shramba živega srebra – danes sta v gradu Mestni muzej in Glasbena šola) čez Kovačev Rovt, Dole, Mravljišče, Veharše, Medvedje Brdo, Rovtarske Žibrše, Ceste in Zaplano do Vrhnike.

Ustno izročilo pravi, da pot kmalu po začetku rudarjenja v Idriji izmeri kaplan iz Rovt in je dolga 13.994 idrijskih klafter. To dolžinsko mero so uporabljali v rudniku živega srebra in je višina enega lesenega jamskega podpornika ali približno 1,6 metra. Uporabi jo tudi arhitekt Podrecca pri ureditvi mestnega trga v Idriji. V tlaku trga rdeči pasovi simbolizirajo klaftre in rdečo, živosrebrovo cinabaritno rudo.

Med letoma 1762 in 1763 je zaradi napo-vedanega obiska avstrijske cesarice Marije Terezije v Idriji cesta popolnoma obnov-ljena, vendar ne dovolj dobro, pa bi po njej lahko vozili največji vozovi. Ko zgradijo Južno železnico s postajo v Logatcu, zgradijo cesto po Zali, tovorniš-tvo po tej cesti skoraj zamre. Danes je razdalje med Vrhniko precej daljša od 13.994 klafter (dobrih 23 km), če jo izme.rimo po s kolesom prevozni trasi meri vsaj 29 km, kar samo pomeni, v kako strme klance so, v veliko veselje lastnikov konj in volov ob poti, furali blago.

Od DRL bomo pot speljali po Tržaški cesti do skladišča idrijskega rudnika živega srebra, od tam nazaj po Jelovškovi in Stari cesti do Gostilne Turšič, tam pa desno po Idrijski cesti. Za nekdanjim Elektronom zavijemo v klanec na Notranjsko cesto in čez Gabrče do tankovske ceste, od tankovske ceste se odcepimo po nekaj sto metrih in zavijemo proti Strmici, nato mimo Jerinovega griča in gostilne Mesec do francoskega vodnjaka in meje z občino Logatec. Če se bosta občini Logatec in Idrija dogovorili, da kolesarsko pot speljejo do nekdanjega idrijskega rudnika živega srebra vpisanega v Unescovo dediščino, bo konec poti v Idriji, sicer pa pred Mesecem zavijemo desno v klanec in se po K2, K3 ali K9 vrnemo nazaj na Vrhniko.

Večino poti, razen dela poti od konca Gabrč do Strmice (2,5 km), je asfaltirane. Predlagana trasa ima povezavo z medkrajevno kolesarsko pot L034, ki pelje mimo Starega malna, Jakobovo romarsko potjo, novo potjo ob geološki prelomnici (K3) in novo kolesarsko potjo mimo rimskega zapornega zidu (K10).

Kakšnih večjih zanimivosti ob poti ni, je pa čudovita narava, seveda stara živosrebrna cesta in t.i. zaplanska luska, prelomnica (oziroma stičišče) med alpskim sredogorjem in Dinarskim gorstvom. Z informacijskih tabel se bomo seznanili:

• z zgodovino živega srebra in njegovim pomenom,
• s tovorjenjem in skladiščenjem,
• o fakinih, pristaniških delavcih,
• o sv. Miklavžu, zavetniku brodarjev,
• s pristanišči na Ljubljanici in čolnarjenjem
• z nameravanim obiskom cesarice Marije Terezije in gradnjo živosrebrne ceste.

Na Cankarjevem trgu in Stari cesti bomo spomnili še ne nekatere pomembnejše zgradbe vpisane na seznamu nepremične kulture dediščine (predvsem številne furmanske gostilne, stare pošte, mitnice).