OLYMPUS DIGITAL CAMERAČetrti kolesarski dan (93 km, 510 v.m.). Zjutraj, po zajtrku, naložimo prtljago v avtomobile, zadolženi za prevoz se po najkrajši poti (Goia in Colle, Santeramo di Colle) odpeljejo do hotela (La Camera Ducale) v bližini Gravine in Puglia (in nam s kolesi pridejo nasproti), drugi pa do Apulijske Gravine kolesarimo po stranskih poteh. Kaj prav zanimivih krajev ob poti ni, večja zanimivost je le stara Apijeva cesta, ki iz Rima vodi do Brindisija.

OLYMPUS DIGITAL CAMERAGre za najstarejšo rimsko konzularno cesto (sprva so jo potegnili do Capue v bližini Neaplja, kraju, poznanem po Spartakovemu uporu), v srednjem veku pa so po njej hodili romarji na poti v Jeruzalem. Za ogled bo zanimiva Altamura z nekaj desetimi cerkvami, med najzanimivejšimi je seveda mogočna mestna stolnica sv. Marije vnebovzete in Gravina in Puglia (tudi tu je bazilika posvečena sv. Mariji vnebovzeti, cerkev sv. Lucije, cerkev sv. Marije zvezde, rimski most, arheološko najdišče pri Botromagnu, Frederikov grad). Če bomo uspešno vrteli pedala, bomo naredili še krajši ovinek do Mottole. V Gravini bomo prenočevali trikrat.

MOTTOLAD04_31_Mottola_Stolnica_StefanoPiepoli_wiki

Motele po krajevnem narečju, je mesto in občina z 16.000 preb. Po velikosti je občina z 212,33 km² na 42 mestu. Leži na vrhu ene redkih vzpetin (386 m n.m.), zato mestu, predvsem zaradi razgleda, ki seže vse do morja, pravijo tudi Jonski ali Apulijski vohun. V okolici so značilne kraške soteske (gravine), kjer se v kraških jamah ali v jamah izkopanih na roko, naseljujejo že v pradavnini, na vrhu hriba pa vse od železne dobe naprej.

D04_32_Mottola_Stolp_z_uro_BelisarioFasano_PanoUtrjeno mesto, zgrajeno pred XI. stol. (na strateškem mestu v boju pred Saraceni ga zgradi bizantinski kapitan v Italiji Bazilij III.) porušijo leta 1102. Že v času Normanov je tu sedež škofije (in vse do leta 1808), zato je tu zelo veliko starih cerkev. V mestu si tako lahko ogledamo stolnico sv. Marije vnebovzete (XII. stol.), cerkev in samostan Brezmadežne (XIII. stol.), kapelo Ozanjenja (XVI. stol.), kapelo Madone sedmih luči (s freskami iz XII. stol.), cerkev blažene Device karmelske (imenovana tudi Vice, XVIII. stol.), cerkev blažene Device rožnega venca (XVIII. stol.), kapelo Madone iz Konstantinopla (XVI. stol.) in kapelo sv. Blaža (XII. stol.), v okolici pa številne jamske cerkve in kripte, nastale pod močnim bizantinskim vplivom (freske) – sv. Gregorij, sv. Nikolaj, sv. Margerita in sv. Angel, v eni od sotesk (Petruscio) pa si lahko ogledamo pravo jamsko naselje.D04_33_Mottola_RoženvenčnaMarija_BelisarioFasano_Pano

Od posvetnih objektov lahko vidimo ostanke grškega zidu (IV. stol. pr.n.št.) – pravokotni kvadri dolgi 1,25 metra in visoki od 40 do 50 cm ter slikovite trge in hiše v starem mestnem jedru.SAMSUNG DIGITAL CAMERA

Če bo primerna ura si lahko v mestu privošči-mo kakšno nji-hovo krajevno dobroto – zele-njavno mineštro, skuhano v lonče-nem loncu (pig-nate), fižolov pire z divjo zelenjavo, D04_37_Mottola_Pietruscio_AntonyPa_Panoolivami in praženo papriko (fêfe, fògghie ali ‘ngrapiête), ušeska (orecchiette) z mesno omako, mesne zvitke (oslovski ali konjski zrezki polnjeni s peteršiljem, sirom, poprom in rdečo mleto papriko), cavatelle (vrsta testenin) z zeljem ali z na oljčnem olju prepraženimi drobtinami (mùgnele in meddìchele) in za sladico še palico sv. Jožefa – dovolj, saj je pred nami še polovica poti.

ALTAMURA

Laltamùre v barijskem narečju je mesto in občina s 70.000 preb., z 427 km² pa je med trinajstimi največjimi italijanskimi občinami.

D04_51_Altamura_Stolnica_Tango7174_wikiNa območju Altamure se ljudje naseljujejo že v kameni dobi, nedavno (1993) odkrijejo v jami Lamalunga ohranjen celoten skelet človeka iz obdobja srednje stare kamene dobe (okrog 200–300.000 let pred sedanjostjo (P.S.)). Moški iz Altamure predstavlja enega največjih paleon-toloških najdb. S paleon-tološkega vidika je pomembno tudi odkrije (1999) kakšnih 30.000 stopinj dinozavrov (80 milijonov let P.S.) v bližnjem Pontanellu.D04_55_Altamura_SvFrančišek_CristinaCiutan_Pano

Iz pevketskega obdobja (Pevketi – ilirsko pleme, ki v antiki (pred prihodom Grkov) naseljijo Apulijo na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka in eno od treh plemen japiške civilizacije) raziskovalci odkrijejo kakšnih petnajst grobov (tumuli), nekaj vaz, pa tudi ostanke nekdaj mogočnega obzidja (AltaMura – VisokZid?), dolgega štiri kilometre ter visokega in širokega po šest metrov, zgrajenega med VI. In III. stol. pr. n. št.

D04_61_Altamura_Akvadukt_LidoPierucci_PanoV rimskem in prvem porim-skem času Altamura ne igra pomem-bne vloge, saj zametke sedanjega mesta zgradijo šele Saraceni, na pomenu pa dobi šele s cesarjem Friderikom II. Švabskim, ko porušeno mesto (Orlandus me destruxit, Federicus me reparavit) zgadi na novo. Območje Altamure si v fevdu lastijo različne gosposke, sprva Orsiniji, kasneje pa Farnesi (1538–1734), ki tu dajo zgraditi številne cerkve. Mesto se leta 1648 pridruži vstaji Masaniella proti fevdalnemu režimu in se priključi Republiki Neapelj (1647–1648). Leta 1748 Karel VII. Neapeljski tu ustanovi univerzo, med prvimi v na celotnem jugu.

D04_63_Altamura_Masseria_AntonyPa_PanoKot drugje, so tudi tu najpomembnejše zgradbe cerkvene. Stolnico sv. Marije vnebovzete da leta 1232 zgraditi cesar Friderik II., ki svoj arhitekturni vzor dobi v znamenitejši romanski baziliki sv. Nikolaja iz Barija v Bariju, vendar že z gotskim pridihom. Po (naravni) katastrofi leta 1315 jo da Robert Anžujski prenoviti, med letoma 1521 in 1547 pa je cerkev povečana (dodana fasada, prizidan še en zvonik, dodan prezbiterij). Baročna notranjost je s z stebri razdeljena v tri ladje in je bogato okrašena.

V mestu in v okolici je še na desetine drugih cerkev, npr. sv. Avguština, sv. Antona, sv. Klare, sv. Dominika, sv. Mihaela na korzu, itd., zanimivi pa sta tudi (že nekdanji) podzemna cerkev sv. Angela pri stolnici ali jamska cerkev sv. Mihaela. Med posvetnimi zgradbami so zanimivejše palače De Angelis-Viti (nekdanje domovanje Orsinijev (XVI. stol.), Baldassarre, Martini, de Gemmis Cagnazzi, Filo, Sabini, Melodia … Za Altamuro so tipični številni mali trgi (claustri ali gnostri), kakšnih 80 jih je, značilno zanje pa je, da pripadajo bodisi eni družini ali etnični/verski skupnosti (Mavri, Judje). Trgi (najslikovitejši so Giudecca, Inferno in Tradimento) nimajo le družbeno–socialnega pomena ampak tudi obrambnega, saj imajo le po en izhod na ulico.

D04_65_Altamura_Colombaio_AntonyPa_PanoV okolici so številne utrjene kmetije, med njimi Calderoni (1530) in De Angelis (XVII. stol.). Kar na 127 km² se razteza Narodni park Zgronja Murgia, čezenj pa bomo kolesatili zadnji dan. V njem lahko najdemo velike doline (ja, za kraške pojave so pobrali precej izrazov s slovenskega Krasa), med njimi je največja Pulo (polje) di Altamura, široka 550 in globoka do 92 metrov (slovensko: udol). Vredno ogleda so tudi Altamurške jame (Le Grotte di Altamura), med njimi jama sv. Angela s številnimi tipično kraškimi pojavi (jame, vrtače, krajevno poimenovane tudi grave in gurghi, )

D04_41_Gravine_di_Matera_Sannita_wikiAltamura je poznana po svojem geografsko zaščitenem (visokem, oblika sckuanéite) kruhu (D.O.P.), kuhinja pa je poleg kruha (ciallédde – star altamurški kruh s paradižnikom, čebulo, strokom česna, vršički repe (ali krompir z jajcem) z oljčnim oljem, puène quétte – v slani vodi skuhana sezonska zelenjava in kruh, na krožniku pa potreseno z nastrganim trdim ovčjim sirom) prepoznavna tudi po svežih testeninah in sladicah. Pri mesu je najpogosteje na mizi ovčje, značilni pa sta jedi U cutturidde (obara z jagnjetino in divjimi zelišči (npr. koromač) in grahom – ponekod dodajo tudi paradižnikovo omako in pekočo mleto papriko) in jagnje alla rezzaule (jagnjetina z zelišči in divjo zelenjavo, počasi kuhana v lončenih amforah v pečeh na drveh). Poznani pa so tudi po likerju očeta Pepeta (Padre Peppe), kapucinskega meniha z začetka XIX. stol.

 Vir: wikipedia, 1,3,2014


Comments are closed