• Trasa:    Sofija – Borovec (Mapy.CZ)
• Dolžina: 76 km
• Vzponi:  1.280 m

OPIS POTI:

Prometno Sofijo zapustimo po označeni kolesarski poti BP2 (verjetno je VR) in po njej kolesarimo vse do Samokova. Cesta se rahlo vzpenja vse od Sofije do cilja v smučarskem središču Borovec in se na 76 kilometrih s 550 m n.m. dvigne na 1.335 m n.m. Ob poti sta dva večja kraja, German in Samokov in več jezer. Pot je vseskozi asfaltna, saj kolesarimo po običajnih cestah.

ZANIMIVOSTI:

Borovec s smučišča (wikipedija)

BOROVEC (Боровец, video), do sredine 20. stoletja znan kot Čamkorija (Чамкория) je priljubljeno bolgarsko gorsko letovišče na severnih pobočjih Rile, na nadmorski višini 1350 m. Je najstarejše bolgarsko zimsko letovišče z zgodovino, ki sega v leto 1896. Borovec je konec XIX. stol. ustanovljen kot lovišče bolgarskih kraljev, posto-poma pa se razvije v sodobno smučarsko središče s hoteli (ampak na booking.com jih je bolj malo), restavracijami, bari ter mrežo smučarskih prog in žičnic vzdolž pobočij gorovja Rila, ki ponuja celo vrsto zimskih športov. Letovišče je večkrat gostilo tudi svetovni pokal, tekme v alpskem smučanju,  biatlonska proga pa je ena najboljših na svetu.

samostan sv. Janeza Rilskega (X. stol.) (wikipedija)

GERMAN (Герман) leži ob vznožju Lozenskih gora na 639 metrih nad morjem. Je kraj nemškega samostana svetega Janeza Rilskega, ki naj bi bil ustanovljen v X. stol. in nato večkrat zapuščen in obnovljen. V njem je cerkev iz leta 1885 s freskami samokovskih mojstrov iz leta 1886. Od leta 1928 je v lasti bolgarskega samostana Zograf na gori Atos. Ime vasi prihaja od carigrajskega patriarha Germana I., ne od države ali prebivalcev Nemčije.

SAMOKOV (Самоков, video) se nahaja v kotlini med gorama Rila in Vitoša, Zaradi primernih zimskih športnih razmer je Samokov skupaj z bližnjim letoviščem Borovec pomembno turistično središče. V preteklosti je Samokov središče rokodelstva in umetnosti z znamenitimi osebnostmi, kot so Zahari Zograf, Hristo Dimitrov in Nikola Obrazopisov. Ime mesta je sestavljenka besed samo in kov, ki pomenita samega sebe in korena glagola kovati ter izhaja iz samokova, mehanske kovačnice na vodni pogon, saj je mesto v srednjem veku glavno središče za proizvodnjo železa. Domneva se, da je Samokov ustanovljen v XIV. stol. kot rudarsko naselje s pomočjo saških rudarjev. Prvič se omenja leta 1455 in v otomanskih registrih leta 1477 kot Vlaychov Samokov.

Veliki vodnjak (1770) (wikipedija)

Iz Samokova prihajajo nekateri najboljši obrtniki, rezbarski mojstri in gradbeniki, priznani po svojih veščinah ustvarjanja podrobnih in impresivnih lesorezov, slikanja čudovitih ikon in gradnje edinstvene arhitekture. V Samokovu ena od takrat znanih treh lesorezbarskih šol v regiji, drugi dve sta bili Debar in Bansko. Njihovo delo je mogoče videti v številnih cerkvah in kulturnih zgradbah po vsem Balkanskem polotoku. Med XIV. in XVIII. stol. je Samokov v Osmanskem cesarstvu upravno središče za rudarjenje železove rude.

cerkev sv. Nikolaja (1861) (wikipedija)

V XVI in XVII. stol. preraste v največje središče pridobivanja železa v regiji, zahodni popotniki pa ga opisujejo kot ‘precej veliko mesto’. V letih 1565–1566 mora Samokov za Beograd izdelati in dostaviti 20.000 podkev in 30.000 žebljev. Samokov je proizvajal tudi sidra in druge materiale za ladjedelnice bolgarske črnomorske obale, zlasti Pomorie.

V mestu si lahko ogledamo nekaj zanimivosti, kot npr. mošejo Bayrakli, cerkev sv. Nikolaja (1861), cerkev vnebovzetja svete Matere božje ali Veliki vodnjak (1660) v mavrskem stilu.