iIejni projekt Koliščarske kolesarske poti (KKP) je bil že predstavljen občinski upravi, županu in podžupanu, direktorju Krajinskega parka Ljubljansko barje, namestniku direktorja projekta Barjanske kolesarske poti, ljubljanskemu podžupanu in še marsikomu, podrobno pa je bil objavljen tudi na spletni strani Liste za razvoj Vrhnike in podeželja. Glavna ideja je povezati Ljubljano (špico) z Doživljajskim razstaviščem Ljubljanice (DRL) na Vrhniki in omogočiti turistom, da se na Vrhniko pripeljejo s kolesom po zanimivi in neokrnjeni naravi brez motečega motornega prometa. Idejna študija predvideva upora-bo utrjenih kolovozov ob Ljubljanici, tam pa, kjer jih ni, se leseno kole-sarsko pot spelje na kolih čim bližje Ljubljanici. V kolikor se bo dalo (se prvi, da se pridobi soglasje lastnika, torej države) se pot na kolih spelje po parcelni številki korita Ljubljanice. V kolikor se tega ne bo dalo, bo precej več dela z lastniki številnih parcel, ki se dotikajo državne parcele. Na skici je narisan malo širši koridor, vendar z vsakim odmikom od Ljubljanice kolesarska pot izgubi del svojega čara (recimo kolesarjenje po poti na kolih, ko je vsenaokrog poplavljeno in skoraj pravo morje).

Ob poti se postavi nekaj (vsaj pet) tematskih parkov (koliščarji, flora, favna, značilnosti barja z Malim placom in Jurčevim šotiščem, kraški pojavi kot so udoli, zatrepne doline in jame, izviri Ljubljanice, Reka sedmih imeni, arheološke najde z zakladom iz Ljubljanice, keltsko svetišče pri Kaminu, glinokopi z opekarstvom ..) in prav toliko privezov za čolne na Ljubljanici.

Pot bomo začenjali, kot večino drugih predlaganih, pred DRL, jo speljali na kolih po levem bregu Male Ljubljanice do Močilnika, do Jazonove pesti uporabili sedanjo peščeno pot, jo od tam speljali po desnem bregu Velikega Močilnika do parkirišča, tam zavili desno po makadamski cesti do Susmanovega kozol-ca, tam spet desno in mimo zanimivih svinjakov do Mirk in naprej do lesenega mostu oziroma brvi v Retovju. Tu se hkrati s KKP uredi še krožna pot do »Kafeta« ter izvirov Velike Ljubljanice v Malem in Velikem Okencu. Do cerkve sv. Antona Puščavnika se kolesarsko pot označi na obstoječi poti, pri kaminu, oziroma pri cerkvi pa bo pot zavila do brega Ljubljanice in kot pot na kolih peljala do prve brvi čez Ljubljanico, kjer bo prečila reko.

Po nekdanjem hruškovem drevoredu po pot vodila do športnega parka in naprej po levem bregu Ljubljanice do mostu pri Cankarjevi Enajsti šoli. Pot se spelje pod mostom (v visoki vodi nad mostom), nadaljuje do izvoza iz avtoceste, kjer bo prečila Ljubljanico in po eni od dveh različic (levo ali desno od rimskega Navporta), pripeljala do Kotnikovih bajerjev. Od tem naprej je pot predvidena po levem ali po desnem bregu Ljubljanice z novima brvema pri Ribiškem domu in pri Kaminu, se pri Kaminu nadaljuje po levem bregu do starega korita Ljubljanice in nato po Strženu do točke, ko Stržen v celoti zapusti našo občino. Koliščarsko pot po Strženu se uredi tudi zaradi Učne poti Bevke.

Koliščarska kolesarska pot bo omogočala trženje različne dopolnilne turistične ponudbe – izposojo in prevoz čolnov in koles, vodeni ogledi Barja, tematsko kuhinjo, prodajo krajevne pridelane hrane, nočitve, …

Gradnja kolesarske poti bo zagotovo najdaljša, najzahtevnejša in najdražja od vseh predlaganih poti (pravzaprav bo dražja od vseh skupaj, zato se bo treba potruditi, da se pridobi čim več nepovratnih državnih sredstev in sredstev evropskih skladov.

KKP/III – Kamin-Stržen

(2,0 km, 0 v.m.). Časovno se najprej zgradi odsek pri Kaminu. Pri Pekovem grabnu se zgradi leseno brv čez Ljubljanico (cca 30 m) in s tem zagotovi povezava Drenovega Griča, Bevk in Blatne Brezovice z Bistro in Borovnico. Celotna pot poteka po trasi Učne poti Bevke. Sprva bo pot speljana po utrjeni makadamski cesti ob Ljubljanici, ko pot zavije stran od Ljubljanice pa po kar solidnem kolovozu. Po Strženu bo pot speljana na kolih. Za ta del še niso urejeni lastniška razmerja, poteka pa po občinski meji med Vrhniko in Brezovico pri Ljubljani. Če bi se lahko dogovorili z Občino Brezovico, bi lahko vsaka občina prispevala polovico zneska. Idejni projekt s študijo izvedljivosti se izvede v letu L+0, kolesarsko pot pa zgradi v letih L+1 in L+2.

KKP/I – DRL-KOTNIKOVI BAJERJI

(5,4 km, 0 v.m.) Med številnimi različicami je ovrednotena ena, kot je opisana v nadaljevanju. Cenovno je nekje na pol poti med najdražjo in najcenejšo. Idejni projekt s študijo izvedljivosti se izvede v letu L+1, kolesarsko pot pa zgradi v letih L+2 in L+3. Med DRL (1) in Močilnikom (A) bo pot na kolih po levem bregu Velikega Močilnika (odsek a). Čez Mali Močilnik se zgradi krajša brv (10 m) čez Malo Ljubljanico.

Do Mirk (B) bo pot potekala po makadamski cesti (odseka b, c), od tam pa do mostu čez Ljubljanico v Retovju (Č) večinoma po asfaltu (odsek e), le odsek f  je kolovoz.

Do konjskega klanca (odsek g) poteka po obstoječi makadamski cesti, nato bo zavila na asfalt in bo speljana vse do cerkve (D), kjer bo zavila k Ljubljanici in bo speljana na kolih (odsek j) do brvi (F) malo za sotočjem Male in Velike Ljubljanice (F).

Do mostu pri Enajsti šoli (I) bo pot speljana po levem bregu Ljubljanice, najprej po nekdanjem hruškovem drevoredu (odsek l), v odseku m1 bo na kolih, po športnem parku po travniku do brvi (H) čez Ljubljanico (odsek n) nato do mostu proti Verdu (I) spet na kolih (odsek m2).

Med mostovoma (I, J) in bo pot na kolih ob levi bregu Ljubljanice, pri odcepu za avtocesto bo nova lesena brv čez Ljubljanico (30 m). Do Kotnikovih bajerjev bo (sprva) speljana po obstoječem kolovozu (odseki p, s, š) ob izvozu z avto-ceste, od parkirišča pri bajerjih pa po obstoječi stezi (t) do transport-nega mostu v Sinji Gorici. Tam se zgradi še ena brv čez Ljubljanico (30 m) in tako Kotnikove bajerje poveže s Sinjo Gorico in Blatno Brezovico.

KKP/II – KOTNIKOVI BAJERJI-STRŽEN

(3.9 km, 0 v.m.) Osrednji del KKP poteka v celoti na kolih po levem ali po desnem bregu Ljubljanice, odvisno od ocene stroškov in izvedljivosti lastništvo zemljišč). Pravi-loma bi se morala pot zgraditi na državni parcelni številki korita Ljubljanice.

Dolžina poti se bistveno ne razlikuje. Začne se pri brvi v Sinji Gorici (Kotnikovi bajerji) in konča pri brvi pri Kaminu. Če bo potekala po desnem bregu Ljubljanice, bo treba zgraditi še brv čez Ljubijo (10 m, 30.000,00 evrov) in upoštevati, da je desni breg v občini Borovnica. Idejni projekt s študijo izvedljivosti se izvede v letu L+2, kolesarsko pot pa zgradi v letih L+3 in L+4.

Brvi čez Ljubljanico so tudi del drugih kolesarskih poti in če se KKP ne zgradi, bo treba stroške brvi prikazati pri drugih projektih (K13, K14, K14/A).