D03_3_Doberdob_Redipuglia

Takole sem se leta 2002 pri Doberdobu “kolesaril” v Rim

Že dobrih deset let je od tega, ko sem šel stavit, da se bom z Vrhnike zapeljal s kolesom do Rima. Po dobrih 30-tih letih sem si kupil novo kolo, cenejši češki Lumberjack, malo potreniral okrog Vrhnike in se leto kasneje (2003) s prijateljem, soimenjakom, zapeljal do Rima. Na Hrušico sem že pešačil, od Ogleja do Chioggie sem že bolj malo sedel, od tam naprej pa je šlo, kot da bi se rodil s kolesom. Ker sem z Arkolonavti v naslednjih desetih letih prekolesaril celo Evropo, sem se odločil, da mojo prvo (zgodovinsko) kolesarko turo ponovim še peš. Skoraj zagotovo se mi bo na vandranju pridružil še kakšen (največ pa šest).

Do Ravene bomo pešačili po najini stari kolesarski poti, tam pa se odcepimo od kolesarske, ki je peljala mimo Riminija, San Marina, Urbina, Gubbia, Assisija in Narnija, in pešačimo proti Rimu po stari vii Flaminia mimo Perugie, Todija in Ort. Vse od Vrhnike do Rima se bomo bolj ali manj držali stare romarske vie Romea, ki je v srednjem veku romarje vodila od Baltika do Ogleja (tudi Jantarjeva pot – ta del smo leta 2009 v celoti prekolesarili (1.850 km)) in naprej proti Rimu in Brindisiju (Jeruzalem). Continue reading


(remix prejšnjih reportaž) Med 17. In 24. majem smo kolesarili po dveh, turistično šele v zadnjem desetletju prebujajočih se italijanskih deželah, Apuliji in Bazilikati, ki nas nista razočarale tako glede lepote, kot bogate zgodovine, odlične hrane in dobrega vina.

APULIJA

(v italijanskem izvirniku Puglia [pùlja] ali tudi Puglie [pùlje]) je ena od dvajsetih italijanskih dežel. Po površini je le nekoliko manjša (19.362 km²) od Slovenije je pa zato dvakrat gosteje naseljenja (4,1 milijona preb., 211 preb./ km²). Na severu meji na Molize, na zahodu na Kampanijo in Bazilikato, na jugu jo obliva Jonsko morje, na vzhodu in severu pa Jadransko. Apulijo sestavlja šest pokrajin, Bari, Barletta-Andria-Trani, Brindisi, Foggia, Lecce in Taranto. V Apulijo sodi tudi Tremitsko otočje v Jadranskem morju ter otok sv. Andreja in Keradsko otočje v Jonskem morju. Apulija je pretežno ravninska (53%) in gričevnata (45%) dežela, edine gore so skromne vzpetine Predapeninov (1151 m n.m.) in na Garganskem polotoku (1145 m n.m.). Skromno je tudi vodno bogastvo (edina večja reka je Ofanto, jezero s pitno vodo pa Occhito), zaradi česar je vsa dežela večkrat v hudi stiski zaradi pomanjkanja vode.

Gričevnati predel, ki ne doseže 700 metrov nadmorske višine, se imenuje Murge (izg. Murže), ime pa izhaja iz latinske besede murex in pomeni ostro skalo. Področje je namreč izrazito kraško, prepredeno z jamami (Castellana, Putignano) in drugimi kraškimi pojavi. V globini je prepredeno s podzemnimi vodami, a je njihovo črpanje mogoče le z vodnjaki iz manjših stranskih žil. Zanimivo je, da se tod kraško polje imenuje pulo, kar domačini povezujejo z Apuli, prvotnimi prebivalci teh krajev, lahko pa jo povežemo kar s slovensko besedo polje, saj se tu tudi kraške doline imenujejo s slovensko besedo dolina. Z geografskega vidika Apulijo, poleg Murge in obeh omenjenih goratih predelov, sestavljajo še obsežna ravnica Tavoliere delle Puglie, s truli posejana Valle d’Itria, Tarantski zaliv ali lok in peta italijanskega škornja Salento, valovita planota s treh strani obdana  morjem. Če smo pred dvema letoma iz Rima kolesarili do Taranskega zaliva in po Salentu, smo letos kolesarili pretežno po srednjem delu Apulije – po Murgi, Dolini Itrije  in Predapeninskem gričevju. Continue reading


D06_00_Trasa

Šesti kolesarski dan (70 km, 1.100 v.m.). Od hotela se zapeljemo proti Gravini di Puglia (vse morebitne bližnjice se končajo sredi polja), se spustimo do reke, jo prečimo in kar takoj zapeljemo v kratek in strm klanec, ki nas pripelje v občinski park Bosco Difesa Grande, nekdaj središče protiletalske in raketne obrambe uperjene proti bivši Jugi in Rusiji, kjer si ogledamo ostanke izstrelnih ramp.

D06_49_Serra_delCorvo_GPappagallo_PanoPo makadamu se mimo vasice S. Maria d’Irsi spustimo v dolino potoka Basantella, prečkamo traso frankovske poti Rim–Brindisi (2012), kolesarimo ob njej slab kilo-meter, nato pa ponovno zakolesarimo v malo daljši klanec (14 km, 400 v.m.) proti Irsini (548 m n.m.), kjer bomo kar pošteno zajeli sapo in se (skoraj na polovici poti) odpočili pri kakšnih testeninah ali na čičeriko z gobami cardoncelli.

Kolesarimo mimo številnih utrjenih kmeti (masseria) in ovčjih ograd (jazzo).

Iz Irsine se na hitro spustimo do naše frankovske trase, jo prečimo, do jezera D06_51_Jazzo_LaCativa_AntonyPa_PanoVranjega branika, umetnega jezera na potoku Basantello, nas čaka manjši prelaz (90 v.m.), do Gravine di Pugliapa še dva (190 in 130 v.m.). Tokrat se v mestu ustavimo in ogledamo. Continue reading


01_Caprollo_MartinaFranca

Kolesarjenje pobere veliko energije, zato smo pravočasno organizirali jedilnike za cel teden. Prvi dan si bomo tako, za začetek, privoščili njihovo tipično suho salamo capocollo, solato caprese (paradižnik, sir, bazilika, oljčno olje), burratino (vrsta mocarele) in ocvrto zelenjavo, za toplo predjed ušeska (tipične apulijske testenine) z repinimi vršički (orecchiette con cime di rape), za glavno jed vratovino z rukolo in trdim sirom ter prilogo, za konec pa se bomo še posladkali z eno od krajevnih sladic.

capocollo

Continue reading


D05_00_Gravina_Matera_GravinaPeti kolesarski dan (91 km, 1,100 v.m.). Proti Materi (del poti kolesarimo po Bazilikati, Matera pa je drugo najpomembnejše mesto te italijanske dežele), glavnemu cilju petega kolesarskega dne, kolesarimo večinoma po stranskih poteh. Osnovna različica je najdaljša, z nekaj skrajšavami pa si lahko etapo skrajšamo za slabih 30 km. Matera je precej prometna, a si bomo vseeno ogledali glavne značilnosti. Malo s kolesom, malo pa peš, si bomo ogledali tudi znamenito Mesto v skalah, oziroma Kamenje (I Sassi), naselje v kamen vklesanih hiš in cerkev, od leta 1993 pod Unescovo zaščito.

D05_05_Jezero_svJulijana_SLovecchio_Panoramio

Po ogledu se spustimo v Park Materanskega Krasa, oziroma do Arheološkega parka skalnih cerkev, si z vrha ogledali sotesko (gravina), se zapeljali do Parka menihov, se obrnili proti reki Bradano, kolesarili po južni strani umetnega jezera sv. Julijana, se čez Piccianski gozd (na vrhu si ogledamo romarsko svetišče Madone iz Picciana (legenda pravi, da se tu Madona prikaže pastirjem na hrastovi veji) – Continue reading


OLYMPUS DIGITAL CAMERAČetrti kolesarski dan (93 km, 510 v.m.). Zjutraj, po zajtrku, naložimo prtljago v avtomobile, zadolženi za prevoz se po najkrajši poti (Goia in Colle, Santeramo di Colle) odpeljejo do hotela (La Camera Ducale) v bližini Gravine in Puglia (in nam s kolesi pridejo nasproti), drugi pa do Apulijske Gravine kolesarimo po stranskih poteh. Kaj prav zanimivih krajev ob poti ni, večja zanimivost je le stara Apijeva cesta, ki iz Rima vodi do Brindisija.

OLYMPUS DIGITAL CAMERAGre za najstarejšo rimsko konzularno cesto (sprva so jo potegnili do Capue v bližini Neaplja, kraju, poznanem po Spartakovemu uporu), v srednjem veku pa so po njej hodili romarji na poti v Jeruzalem. Za ogled bo zanimiva Altamura z nekaj desetimi cerkvami, med najzanimivejšimi je seveda mogočna mestna stolnica sv. Marije vnebovzete in Gravina in Puglia (tudi tu je bazilika posvečena sv. Mariji vnebovzeti, cerkev sv. Lucije, cerkev sv. Marije zvezde, rimski most, arheološko najdišče pri Botromagnu, Frederikov grad). Če bomo uspešno vrteli pedala, bomo naredili še krajši ovinek do Mottole. V Gravini bomo prenočevali trikrat. Continue reading


Prvi kolesarski dan (75 km, 600 v.m.). Iz Martine France se po stranskih poteh odpeljemo do mesta Noci, kjer si med drugim ogledamo gotsko cerkev Marijinega rojstva, in Puttignana, kjer si v starem mestnem jedru ogledamo cerkev sv. Petra apostola. Zapeljemo se do znamenitih jam pri Castellani Grotte, zanimivega kraškega podzemlja s številnimi dvoranami, kapniki in drugimi kraškimi pojavi, ki se ga, v dolžini kakšnega kilometra, ogledamo v slabi uri. V bližnji Castellani Grotte si gledamo tudi staro mestno jedro s cerkvijo sv. Leona Velikega in si na polovici poti pripravimo dovolj dolg postanek za kakšno krajevno dobroto in pokušino rdečega vina Castellana D.O.C. Tudi nazaj proti Martini Franci kolesarimo po stranskih poteh, si mimogrede ogledamo cerkev in samostan sv. Marije iz Vetrana pod Castellano Grotte, podrobneje pa Alberobello, mesto trulov, okroglih bivališč s palčkovo kapo, vpisanih v Unescovo svetovno dediščino. Za ogled in postanek si lahko vzamemo dovolj časa, saj je do cilja še slabih 15 kilometrov Continue reading


D00_15_Vall_dItria_MartinaFranca_saulleamenia_Panoramio

V kolesarskem tednu po Apuliji in Bazilikati (17.–24. 5. 2014) bo izhodišče štirih etap v baročno-rokokojski Martini Franci (prvotno smo sicer načrtovali nastanitev v Alberobellu, a so nam, po štirih mesecih rezerviranega hotela, preklicali rezervacijo (!) – razlog, da je v mestu en velik dogodek in da nimajo ljudi (so pa po novem v tem B&B (Charming Trulli) vsaj 2x višje cene kot pred tremi meseci v istem terminu), treh pa v Gravina in Puglia, zato, za začetek, nekaj več o obeh mestih.

 MARTINA FRANCA

(tudi samo Martina, Martène po krajevnem narečju, mesto in občina v pokrajini Taranto, 49.779 preb. na 295 km²). Prvi prebivalci tega območja se naselijo v bližini Monte Fellone, v jami Monte Fellone (v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odkrijejo odlomke keramike iz mlajše kamene dobe (v tem času naj bi že vzgajali konje) in dokaze prisotnosti človeka do IV. st. n. št.). Continue reading


Pod_MateroDo sedaj smo (Arkolonavti) kolesarili pretežno po Toskani, Umbriji in Laciju, v Apulijo pa smo lani prikolesarili iz Rima po ali ob stari konzularni Apijski cesti mimo ter Matere (še v Bazilikati), Taranta, S. Marie di Leuce in Otranta do Brindisija – po Apuliji pa kolesarili smo pretežno po delu imenovanem Salento. Za drugo leto imamo v načrtu spoznavanje bolj kraškega dela Apulije – Murgio.

Murgia je slikovita pokrajina s številnimi kulturnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi in drugimi turističnimi zanimivostmi – naj omenim samo znamenite stožčaste hiše (trullo), megalitske (mega – velik, lithos – kamen) grobnice (dolmen), kamnite stebre (menhir)masserie  (utrjene kmetije) in številne cerkve iz romanskega obdobja

PREBERI VEČ

 

 


Vodnik_Rim naslovnica

V vodniku je opisan poldrugi dan bivanja v Rimu in je namenjen 24 km dolgem pohodu, oziroma romanju k sedmim glavnim cerkvam po poti romarjev iz sredine XVI. Stol. – sv. Petra, sv. Pavla pred obzidjem, sv. Sebastjana, sv. Janeza v Lateranu, sv. Križa, sv. Lovrenca in sv. Marije snežne. Moj namen ni bil posegati v versko plat, ki jo ponujajo klasična romanja, ampak sem želel le dodati novo idejo v osiromašeno in suhoparno ponudbo turističnih agencij. Obhoditi Rim (skoraj) v celoti, ne pa se le voziti od ene znamenitosti do druge! Pri pešačenju se bolje vtisne podoba Rima, njegova enkratnost in razsežnost, celodnevna hoja pa pripomore, da se še malo razmigate po, verjetno, celonočni vožnji z avtobusom ali vlakom. Kakšen žuljček, dobljen kar mimogrede, pa lahko ostane za celjenje v domovini. Vodnik je bil spisan pred letom 2000, ko je bilo o tej temi objavljenega še zelo malo, od tega leta dalje pa je Rim oblepljen s trasami te znamenite poti, ki konec koncev zaključuje znamenito romanje po Frankovski poti iz Canterburryja v Rim (Via Francigena).

Continue reading