Cam14_00_Trasa

Romarska pot sv. Jakoba ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do svetišča svetega Jakoba (Santiago) v Composteli. Nahaja v Galiciji na severozahodu Španije in je v srednjem veku, poleg Rima in Jeruzalema, največje krščansko romarsko svetišče. Pastir iz Galicije naj bi leta 813 opazil zvezdo, ki je sije samo na neko polje. Po ukazu škofa Teodomira raziščejo ta kraj odkrijejo marmornata grobnica z napisom, ki razodeva, da gre za posmrtne ostanke Jakoba, sina Zebedeja in Salome, po najdišču pa se kraj imenuje Compostela, iz latinskega campus stellae (zvezdino polje) ali campus tellure (polje z grobiščem).

(DOPOLNJENO 10. 7. 2014) Continue reading


(remix prejšnjih reportaž) Med 17. In 24. majem smo kolesarili po dveh, turistično šele v zadnjem desetletju prebujajočih se italijanskih deželah, Apuliji in Bazilikati, ki nas nista razočarale tako glede lepote, kot bogate zgodovine, odlične hrane in dobrega vina.

APULIJA

(v italijanskem izvirniku Puglia [pùlja] ali tudi Puglie [pùlje]) je ena od dvajsetih italijanskih dežel. Po površini je le nekoliko manjša (19.362 km²) od Slovenije je pa zato dvakrat gosteje naseljenja (4,1 milijona preb., 211 preb./ km²). Na severu meji na Molize, na zahodu na Kampanijo in Bazilikato, na jugu jo obliva Jonsko morje, na vzhodu in severu pa Jadransko. Apulijo sestavlja šest pokrajin, Bari, Barletta-Andria-Trani, Brindisi, Foggia, Lecce in Taranto. V Apulijo sodi tudi Tremitsko otočje v Jadranskem morju ter otok sv. Andreja in Keradsko otočje v Jonskem morju. Apulija je pretežno ravninska (53%) in gričevnata (45%) dežela, edine gore so skromne vzpetine Predapeninov (1151 m n.m.) in na Garganskem polotoku (1145 m n.m.). Skromno je tudi vodno bogastvo (edina večja reka je Ofanto, jezero s pitno vodo pa Occhito), zaradi česar je vsa dežela večkrat v hudi stiski zaradi pomanjkanja vode.

Gričevnati predel, ki ne doseže 700 metrov nadmorske višine, se imenuje Murge (izg. Murže), ime pa izhaja iz latinske besede murex in pomeni ostro skalo. Področje je namreč izrazito kraško, prepredeno z jamami (Castellana, Putignano) in drugimi kraškimi pojavi. V globini je prepredeno s podzemnimi vodami, a je njihovo črpanje mogoče le z vodnjaki iz manjših stranskih žil. Zanimivo je, da se tod kraško polje imenuje pulo, kar domačini povezujejo z Apuli, prvotnimi prebivalci teh krajev, lahko pa jo povežemo kar s slovensko besedo polje, saj se tu tudi kraške doline imenujejo s slovensko besedo dolina. Z geografskega vidika Apulijo, poleg Murge in obeh omenjenih goratih predelov, sestavljajo še obsežna ravnica Tavoliere delle Puglie, s truli posejana Valle d’Itria, Tarantski zaliv ali lok in peta italijanskega škornja Salento, valovita planota s treh strani obdana  morjem. Če smo pred dvema letoma iz Rima kolesarili do Taranskega zaliva in po Salentu, smo letos kolesarili pretežno po srednjem delu Apulije – po Murgi, Dolini Itrije  in Predapeninskem gričevju. Continue reading


D06_00_Trasa

Šesti kolesarski dan (70 km, 1.100 v.m.). Od hotela se zapeljemo proti Gravini di Puglia (vse morebitne bližnjice se končajo sredi polja), se spustimo do reke, jo prečimo in kar takoj zapeljemo v kratek in strm klanec, ki nas pripelje v občinski park Bosco Difesa Grande, nekdaj središče protiletalske in raketne obrambe uperjene proti bivši Jugi in Rusiji, kjer si ogledamo ostanke izstrelnih ramp.

D06_49_Serra_delCorvo_GPappagallo_PanoPo makadamu se mimo vasice S. Maria d’Irsi spustimo v dolino potoka Basantella, prečkamo traso frankovske poti Rim–Brindisi (2012), kolesarimo ob njej slab kilo-meter, nato pa ponovno zakolesarimo v malo daljši klanec (14 km, 400 v.m.) proti Irsini (548 m n.m.), kjer bomo kar pošteno zajeli sapo in se (skoraj na polovici poti) odpočili pri kakšnih testeninah ali na čičeriko z gobami cardoncelli.

Kolesarimo mimo številnih utrjenih kmeti (masseria) in ovčjih ograd (jazzo).

Iz Irsine se na hitro spustimo do naše frankovske trase, jo prečimo, do jezera D06_51_Jazzo_LaCativa_AntonyPa_PanoVranjega branika, umetnega jezera na potoku Basantello, nas čaka manjši prelaz (90 v.m.), do Gravine di Pugliapa še dva (190 in 130 v.m.). Tokrat se v mestu ustavimo in ogledamo. Continue reading


01_Caprollo_MartinaFranca

Kolesarjenje pobere veliko energije, zato smo pravočasno organizirali jedilnike za cel teden. Prvi dan si bomo tako, za začetek, privoščili njihovo tipično suho salamo capocollo, solato caprese (paradižnik, sir, bazilika, oljčno olje), burratino (vrsta mocarele) in ocvrto zelenjavo, za toplo predjed ušeska (tipične apulijske testenine) z repinimi vršički (orecchiette con cime di rape), za glavno jed vratovino z rukolo in trdim sirom ter prilogo, za konec pa se bomo še posladkali z eno od krajevnih sladic.

capocollo

Continue reading


D05_00_Gravina_Matera_GravinaPeti kolesarski dan (91 km, 1,100 v.m.). Proti Materi (del poti kolesarimo po Bazilikati, Matera pa je drugo najpomembnejše mesto te italijanske dežele), glavnemu cilju petega kolesarskega dne, kolesarimo večinoma po stranskih poteh. Osnovna različica je najdaljša, z nekaj skrajšavami pa si lahko etapo skrajšamo za slabih 30 km. Matera je precej prometna, a si bomo vseeno ogledali glavne značilnosti. Malo s kolesom, malo pa peš, si bomo ogledali tudi znamenito Mesto v skalah, oziroma Kamenje (I Sassi), naselje v kamen vklesanih hiš in cerkev, od leta 1993 pod Unescovo zaščito.

D05_05_Jezero_svJulijana_SLovecchio_Panoramio

Po ogledu se spustimo v Park Materanskega Krasa, oziroma do Arheološkega parka skalnih cerkev, si z vrha ogledali sotesko (gravina), se zapeljali do Parka menihov, se obrnili proti reki Bradano, kolesarili po južni strani umetnega jezera sv. Julijana, se čez Piccianski gozd (na vrhu si ogledamo romarsko svetišče Madone iz Picciana (legenda pravi, da se tu Madona prikaže pastirjem na hrastovi veji) – Continue reading


OLYMPUS DIGITAL CAMERAČetrti kolesarski dan (93 km, 510 v.m.). Zjutraj, po zajtrku, naložimo prtljago v avtomobile, zadolženi za prevoz se po najkrajši poti (Goia in Colle, Santeramo di Colle) odpeljejo do hotela (La Camera Ducale) v bližini Gravine in Puglia (in nam s kolesi pridejo nasproti), drugi pa do Apulijske Gravine kolesarimo po stranskih poteh. Kaj prav zanimivih krajev ob poti ni, večja zanimivost je le stara Apijeva cesta, ki iz Rima vodi do Brindisija.

OLYMPUS DIGITAL CAMERAGre za najstarejšo rimsko konzularno cesto (sprva so jo potegnili do Capue v bližini Neaplja, kraju, poznanem po Spartakovemu uporu), v srednjem veku pa so po njej hodili romarji na poti v Jeruzalem. Za ogled bo zanimiva Altamura z nekaj desetimi cerkvami, med najzanimivejšimi je seveda mogočna mestna stolnica sv. Marije vnebovzete in Gravina in Puglia (tudi tu je bazilika posvečena sv. Mariji vnebovzeti, cerkev sv. Lucije, cerkev sv. Marije zvezde, rimski most, arheološko najdišče pri Botromagnu, Frederikov grad). Če bomo uspešno vrteli pedala, bomo naredili še krajši ovinek do Mottole. V Gravini bomo prenočevali trikrat. Continue reading


Prvi kolesarski dan (75 km, 600 v.m.). Iz Martine France se po stranskih poteh odpeljemo do mesta Noci, kjer si med drugim ogledamo gotsko cerkev Marijinega rojstva, in Puttignana, kjer si v starem mestnem jedru ogledamo cerkev sv. Petra apostola. Zapeljemo se do znamenitih jam pri Castellani Grotte, zanimivega kraškega podzemlja s številnimi dvoranami, kapniki in drugimi kraškimi pojavi, ki se ga, v dolžini kakšnega kilometra, ogledamo v slabi uri. V bližnji Castellani Grotte si gledamo tudi staro mestno jedro s cerkvijo sv. Leona Velikega in si na polovici poti pripravimo dovolj dolg postanek za kakšno krajevno dobroto in pokušino rdečega vina Castellana D.O.C. Tudi nazaj proti Martini Franci kolesarimo po stranskih poteh, si mimogrede ogledamo cerkev in samostan sv. Marije iz Vetrana pod Castellano Grotte, podrobneje pa Alberobello, mesto trulov, okroglih bivališč s palčkovo kapo, vpisanih v Unescovo svetovno dediščino. Za ogled in postanek si lahko vzamemo dovolj časa, saj je do cilja še slabih 15 kilometrov Continue reading


D00_15_Vall_dItria_MartinaFranca_saulleamenia_Panoramio

V kolesarskem tednu po Apuliji in Bazilikati (17.–24. 5. 2014) bo izhodišče štirih etap v baročno-rokokojski Martini Franci (prvotno smo sicer načrtovali nastanitev v Alberobellu, a so nam, po štirih mesecih rezerviranega hotela, preklicali rezervacijo (!) – razlog, da je v mestu en velik dogodek in da nimajo ljudi (so pa po novem v tem B&B (Charming Trulli) vsaj 2x višje cene kot pred tremi meseci v istem terminu), treh pa v Gravina in Puglia, zato, za začetek, nekaj več o obeh mestih.

 MARTINA FRANCA

(tudi samo Martina, Martène po krajevnem narečju, mesto in občina v pokrajini Taranto, 49.779 preb. na 295 km²). Prvi prebivalci tega območja se naselijo v bližini Monte Fellone, v jami Monte Fellone (v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odkrijejo odlomke keramike iz mlajše kamene dobe (v tem času naj bi že vzgajali konje) in dokaze prisotnosti človeka do IV. st. n. št.). Continue reading


D02_32_Vall_dItria_scoand_PanoramioTudi Locorotondo (Okroglo mesto) je poznan predvsem po trulih, vredno ogleda pa je tudi baročna cerkev sv. Jurija mučenika in poizkusiti (sicer bo še malo zgodaj) krajevno vino Locorotondo D.O.C. V bližnjem, kot Vrhnika velikem Cisternino si bomo ogledali predvsem mestno središče s številnimi palačami, stolpom Capece, 17 metrov visokim stolpom pri Velikih vratih in cerkev sv. Nikolaja.

Daljši odmor za ogled kraja in/ali kosilo načrtujemo v Martina Franca z zanimivim Trgom plebiscita, Vojvodsko palačo, antičnimi vrati v staro mestno jedro in baročno baziliko sv. Martina. Tudi v Martini so poznani po dobrem vinu. Čas za kosilo in malo podrobnejši ogled mesta. Popoldan kolesarimo proti zadnjemu večjemu kraju tega dne – Noci  (Kapucinska cerkev, cerkev sv. Marije rojstva). Pa si pobližje oglejmo glavne zanimivosti. Continue reading


D01_03_Puttignano_Sanvelletrihouse_itIz Alberobella se po stranskih poteh odpeljemo do Puttignana, kjer si bomo v starem mestnem jedru ogledali cerkev sv. Petra apostola, se zapeljali do znamenitih jam pri Castellani Grotte, zanimivega kraškega podzemlja s številnimi dvoranami, kapniki in drugimi kraškimi pojavi, ki se ga, v dolžini kakšnega kilometra, ogledamo v slabi uri.

Puttignano (vir Sanvelletrihouse.it)

V bližnji Castellani Grotte si gledamo staro mestno jedro s cerkvijo sv. Leona Velikega, nato pa s kolesarjenjem nadaljujemo po precej pusti pokrajini, pretežno zasajene s stoletnimi oljkami. Pri Impalati se na hitro spustimo proti morju in se zaustavimo ostalinah iz starega  naselja Mesapijcev – Egnazia. Po krajšem ogledu se zapeljemo še do morja in si pripravimo daljši odmor, ki ga bodo nekateri izkoristili tudi za kosilo v bližnjem turističnem naselju Savelletri. V zgodnjem popoldnevu se najprej počasi dvigujemo proti Fasanu (pred tem si ogledamo (ali pa tudi ne) še malo svetišče Seppannibale), nato pa po precej strmem klancu …

PREBERI CEL ČLANEK