Foto: Elo Mihevc

Na Menišiji, kjer se širni bukovo-jelovi gozdovi prepletajo s pisanimi travniki, vladajo zakoni narave in njeni najbolj divji predstavniki – medved, volk in ris. Ljubitelju narave ure tu minevajo kot minute.

Menišija je 90 km2 velika gozdnata, visoka in razgibana kraška planota med Cerkniškim in Planinskim poljem, dolino Cerkniščice in Otavščice ter logaškim Ravnikom, Ljubljanskim barjem in Krimom. Približno 15 km dolga in 6 km široka planota je visoka okoli 700 m (z najvišjim vrhom 998 m n.v.) in poteka v dinarski smeri severozahod-jugovzhod. Večji del Menišije porašča gozd, v katerem se ni težko izgubiti …

Planoto Menišijo gradita jurski apnenec in triasni dolomit. Apnenec prevladuje na severozahodnem, z gozdom poraslem delu. Na jugovzhodu prevladuje dolomit, kjer je bil gozd v preteklosti deloma izkrčen in obdelan. Tu so bile od XIII. st. dalje posesti kartuzijanskega samostana v Bistri (od tu tudi ime), od koder je prek Menišije v Cerknico vodila tudi t.i. samostanska pot. (Vir: Notranjski regijski park).

Živalski svet je izjemno pester, saj tu živijo tudi medved, volk, ris, divja mačka, kuna zlatica in belica, podlasica in lisica. Zaradi bogastva malih sesalcev je Menišija tudi pravi raj za sove. Na prisojnih pobočjih uspevajo eni od najlepših in najbolj pisanih travnikov v Notranjskem regijskem parku. Tako travnike na pustih suhih tleh kot tiste na bolj svežih domačini še vedno negujejo z ljubeznijo in prijazno do narave. Najpestrejši so travniki, kjer cvetijo vse redkejše prebivalke, orhideje. Na Menišiji uspeva kar ena tretjina vseh vrst orhidej, ki jih najdemo v Sloveniji.

Povzeto po članku objavljenem v Slovenskih novicah (9. 2. 2017).

KOLESARSKE POTI

Foto: Elo Mihevc

Na vrhniškem delu Menišije smo označili štiri kolesarske poti. K6 nas vodi od Doživljajskega razstavišča Ljubljanica (DRL) mimo nekdanje rimske utrdbe na Hribu ter po nekdanjih rimski in tovorniški poti do Štampetovega mostu, nato okrog Raskovca, ki ga je rad omenjal vrhniški rojak Ivan Cankar do Cesarskega vrha in ob rimskem zapornem zidu do Jerinovega hriba, kjer se pot priključi na kolesarski poti K2 (Planina, 733 m n.v.) in K5 (Živosrebrna pot od Vrhnike do občinske meje proti Idriji). Po K7 se od DRL pripeljemo po stari makadamski poti do Pokojišča, od tam pa lahko pot nadaljujemo bodisi po Meniševski poti do Begunj pri Cerknici bodisi se spustimo do Borovnice in Bistre ali pa se zapeljemo čez Rakitno (in Krim) nazaj na Barje. K8 je krožna pot okrog Ljubljanskega vrha, po K9 pa do Pokojišča kolesarimo mimo Suhe štirne.

foto: Elo Mihevc

Občasno bodo poti lahko tudi prav adrenalinske, saj se da občasno srečati tudi kakšnega medveda. Priporočamo malce več ropotanja in klepetanja, kar odvrne medveda, da bi nam križal pot in se bo temu raje izognil. 

NOVE OZNAČENE POTI:

NEKAJ USMERJEVALNIH TABEL ŠE MANJKA, SO PA SLEDI POTI TOČNE

Nekaj večjih zanimivosti


Comments are closed