Blatna Brezovica (326 m n.m., 328 preb.) je razpotegnjeno gručasto naselje na slemenu nizkega barjanskega osamelca (video), ki se nad Barjem dviga skoraj 30 metrov. Vaško jedro ima ohranjeno fevdalno parcelacijo (vas se sicer začne razvijati v XVI. stol.), hiše so zgrajene z ožjo fasado proti vaški cesti, značilno za vse hiše pa je, da imajo v podaljšku prizidana gospodarska poslopja. Ob izgradnji vaškega jedra še ni potrebe po sušenju pridelkov v kozolcih – potreba se pojavi šele v hladnem obdobju, ki Slovenijo zajame predvsem ob koncu XVII. stol. in ob uvedbi druge setve, strniščne ajde –, zanje pa za hišo večinoma  zmanjka prostora in jih tako kmetje postavljajo ob svojih posestvih (predvsem) na vrhu osamelca.

V vasi si, poleg podružnične cerkve sv. Jakoba, ki je, zanimivo, ena redkih v Sloveniji, ki ni zgrajena v vrhu griča (in je za to obstajala možnost), ampak pod njegovim robom, velja ogledati še nekaj zgradb vpisanih na seznam nepremične kulturne dediščine (NKD) – leseno razpelo^[1] z dvokapno strešico in polihromiranim litoželeznim korpusom (začetek XX. stol.) pri šoli, ljudsko šolo^[2] –
enonadstropna stavba pravokotnega tlorisa z dvoriščnim tlorisnim zamikom, neoklasicistično oblikovanimi fasadami in s simetrično dvokapno streho s čopi (začetek XX. stol.), hišo na št. 7^[3]  – vbrežna in vrhkletna zidana hiša s podaljšanim napuščem nad vhodom, okenskimi okviri iz ometa in profiliranim zidcem med pritlično etažo ter trikotnim čelom zatrepa (zasnova iz XIX. stol.), domačijo na št. 11^[4] (sestavljata jo nadstropna hiša, pokrita s štirikapno opečno streho (letnica na portalu je 1855) in vzporedno z njo stoječe zidano, nadstropno gospodarsko poslopje – hlev z opečnimi mrežami), domačijo na št. 16^[5] (sestavljata jo pritlična hiša z zatrepom nad vhodom z letnico 1866 in hlev s senikom za hišo z značilnimi opečnatimi dekorativnimi mrežami in lesenim zatrep v dveh horizontalnih nivojih), kapelica odprtega tipa^[6] s kamnitimi stebri in poudarjeno atiko ter z bogato poslikavo vrhniškega slikarja Simona Ogrina, razpelo^[8] z dvokapno strešico in večjim lesenim polihromiranim korpusom na vaškem križišču (prva polovica XX. stol.), ter pritlično, delno podkleteno podolžno hišo^[9] z bivalnimi in gospodarskimi prostori pod skupno streho (sredina XIX. stol.) na št. 32. Še nedavno tega je pri domačiji stala (Umkova) kašča^[10] – enocelična zidana, podolžna in podkletena kašča krita s simetrično dvokapno streho z letnicama 1870 in 1834.

Morda se velja sprehoditi še do rojstne hiše znane slovenske zeliščarice Terezije Nikolčič in do hiše št. 23 s spominsko ploščo^[7] odkrite leta 1981, ki nas spominja, da je tu oktobra leta 1941 ustanovljen prvi odbor Osvobodilne fronte.

Meni osebno je, čeprav ni vpisana na seznam NKD, od vsega najzanimivejša mežnarjeva domačija (št. 61) pod cerkvijo – pritlična hiša z ohranjenimi značilnimi majhnimi, lesenim vhodnim portalom na daljši fasadi in v celoti lesenim podstrešjem, svinjaki in druga gospodarska poslopja. Zanimiva sta tudi dva ohranjena in lepo vzdrževana (ne bi sicer trdil, da sta obnovljena v skladu z izvirnim videzom) vaška vodnjaka ob obeh vznožjih vasi.

Z vrha osamelca je lep razgled na okoliške hribe in gore, od Krima (1107 m n.m.), Planine z razglednim stolpom (733 m n.m.) in Korene (oziroma Greben (726 m n.m.) do Kamniških Alp (od Ljubljanskega vrha – zakriva ga, lahko vidimo le kupolo vojaškega radarskega sistema), pogled pa nam nese tudi do kar 28 cerkev. Splača se sprehoditi še po barju okrog osamelca in si zgodaj spomladi ogledati številne (zaščitene) močvirske tulipane, kasneje pa čudovite in barvite travnike ter številne močvirske rastline.

Blatna Brezovica postane širše znana, ko leta 1942 odkrijejo kolišče na Lipavcu, za ižanskimi kolišči in koliščem v Notranjih Goricah, tretje v Sloveniji, sicer pa jih v naslednjem pol stoletja v neposredni okolici odkritih še vsaj deset, nekateri pa k Blatni Brezovici prištevajo še kolišči Hočevarica in Stare gmajne že na drugem bregu Ljubljanice.

Zelo aktivni v vasi tudi gasilci, udeležujejo se tudi številnih tekmovanj, predvsem mlajši pa dosegajo lepe rezultate. Enkrat letno pripravijo tudi tradicionalno Marostarsko noč, ki zadnja leta, pod šotorom, traja kar tri dni. Letošnje zvezde petkovskega večera namenjenega prvenstveno mladim (2014), so bili Big Foot Mama (video).