Plošča v kapelici pri Veharših označuje polovico poti med Idrijo in Vrhniko
Cesto, ki poveže Idrijo z Vrhniko zgradijo okrog leta 1508, kmalu po odkritju živega srebra (1493) in je do leta 1721 edina cestna povezava iz Idrije. Namenjena je za oskrbovanje idrijskega rudnika z lesom, opremo, živili ter tovorjenju živosrebrne rude v svet. Speljejo jo od gradu Gewerkenegg v Idriji čez Kovačev Rovt do Zaplane in Vrhnike. Ustno izročilo pravi, da pot kmalu po začetku rudarjenja v Idriji izmeri kaplan iz Rovt in je dolga 13.994 idrijskih klafter. To dolžinsko mero (klaftra) so uporabljali v rudniku živega srebra in je višina enega lesenega jamskega podpornika ali približno 1,6 metra. Uporabi jo tudi arhitekt Podrecca pri ureditvi mestnega trga v Idriji. Ko zgradijo Južno železnico s postajo v Logatcu, tovorništvo po tej cesti skoraj zamre.
Skladišče živega srebra na Vrhniki (XVI. stol.)
Živo srebro tovorijo in hranijo v tesno zaprtih železnih posodah v obliki steklenic, imenovanih jeklenke (vir: CUDHg Idrija)
Za potrebe skladiščenja živega srebra pred prevozom po Ljubljanici do Ljubljane, nasproti nekdanjega tovornega pristanišča Nauportus, leta 1510 sezidajo skladišče, enajst-osno dvonadstropno stavbo s simetrično dvokapnico s čopi, s kamnitimi okvirji, kovanimi mrežami in lesenimi polknicami ter polkrožnimi kamnitimi portali na dvoriščni strani. Skladiščenje živega sreba in prevoz po Ljubljanici izgubi svoj pomen, ko je zgrajena Južna železnica od Dunaja do Trsta in vlogo pretovorne postaje prevzame Logatec, ki ga železna cesta ni obšla.
Pot začenjamo pred skladiščem živega srebra na Vrhniki, prečimo glavno cesto in se obrnemo v smeri centra Vrhnike. Pred bencinsko črpalko zavijemo desno na Jelovškovo cesto – ime dobi po enem najuspešnejših vrhniških županov in podjetniku Gabrijelu Jelovšku -, nadaljujemo po Stari cesti, ki jo zgradijo že Rimljani in pri gostilni Turšič zavijemo desno na Idrijsko cesto. Pri nekdanjem Elektronu zavijemo levo v klanec, prekolesarimo Kurjo vas in malo po koncu naselja zavijemo levo na tankovsko pot, Po stotih metrih pot zapustimo levo in sprva po makadamski cesti, nato pa po kolovozu prikolesarimo do Strmice. Cesta je od tu asfaltirana vse do meje z logaško občin pri Prezidu, ob poti (ali zelo blizu) pa si lahko ogledamo še Napoleonov vodnjak in nekaj bunkerjev na Rupnikovi liniji, zavijemo pa lahko tudi v gostilno Mesec oziroma Pr’Čon.
Naša kolesarska pot se konča na občinski meji, lahko pa s kolesarjenjem nadaljujemo mimo Petkovca, Rovratskih Žibrš in Medvedjega Brda, pa čez naselji Gore in Dole do Idrije.
Poleg začetne table sta ob poti še dve pojasnjevalni:
Comments are closed