ESTONIJA

Baltske države (insajder.com/novice)

Republika EstonijaOzemlje Estonije je bilo naseljeno vsaj od leta 9000 pr. n. št. Ugrofinski Estonci so postali eden zadnjih evropskih poganskih narodov, ki so po livonski križarski vojni v 13. stoletju sprejeli krščanstvo.[6] Po stoletjih zaporedne vladavine Nemškega reda, Dancev, Švedov, Poljakov in Rusov se je v 19. in začetku 20. stoletja začela pojavljati posebna estonska narodna identiteta. Ta je dosegla vrhunec v neodvisnosti od Rusije leta 1920 po kratki osamosvojitveni vojni ob koncu prve svetovne vojne, kjer so se morali Estonci na čelu z generalom Laidonerjem boriti za novorojeno svobodo. Prvotno demokratična pred veliko gospodarsko krizo je Estonija doživljala avtoritarno vladavino od leta 1934 v obdobju tišine. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) so Estonijo večkrat izpodbijale in zasedle Sovjetska Zveza in Nemčija, na koncu pa je bila vključena v prvo... (>>> wikipedija)

OGLEDALI SI BOMO (TRASA PO ESTONIJI):

LATVIJA

Administrativne enote v Latviji (sl.wikipedia.org/wiki)

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi. Na zahodu meji na Baltsko morje, zato je skupaj z Estonijo, na katero meji na severu, in Litvo, na katero meji na jugu, znana kot ena od treh baltskih držav. Na vzhodu meji na Rusijo in Belorusijo. Država je med drugim članica Evropske unije, zveze NATO ter OVSE. 1. januarja 2014 je prevzela evro in postala 18. članica evroobmočja, do 14. januarja je bil evro v obtoku skupaj z nekdanjo valuto, latom. Daleč največje in glavno mesto Latvije je Riga, drugo največje mesto je Daugavpils in tretje največje Liepāja.

Večji del države je sestavljen iz rodovitnih nižin in zmernih gričev. V značilni latvijski pokrajini se mozaik prostranih gozdov izmenjuje s polji, kmetijami in pašniki. Obdelovalne površine so obdane z brezovimi nasadi in gozdnimi sestoji, ki nudijo življenjski prostor številnim rastlinam in živalim. Latvija ima na stotine kilometrov nerazvite morske obale, obrasle z borovimi gozdovi, sipinami in neprekinjenimi plažami z belim peskom.

Latvija ima peti najvišji delež gozdov v Evropski uniji za Švedsko, Finsko, Estonijo in Slovenijo. Gozdovi predstavljajo 3.497.000 ha ali 56 % celotne površine zemljišč. Ima preko 12.500 rek, ki se raztezajo na 38.000 km. Med glavnimi rekami so reke Daugava, Lielupe, Gauja, Venta in Salaca, največje drstišče lososov v vzhodnih baltskih državah. Obstaja 2256 jezer, večjih od 1 ha, s skupno površino 1000 km2. Močvirja zavzemajo 9,9 % ozemlja Latvije. Od tega je 42 % visokih barij, 49 % so močvirij, 9 % pa je prehodnih močvirij. 70 % močvirij nima stika s civilizacijo, zato so zatočišče številnim redkim vrstam rastlin in živali… (>>> wikipedija)

OGLEDALI SI BOMO (TRASA PO LATVIJI):

LITVA

Grad Traakai (sl.wikipedia.org/wiki)

Litva (litovsko Lietuva [lʲɪɛtʊˈvɐ]), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi[a] in najjužnejša od treh baltskih držav. Leži ob jugovzhodni obali Baltskega morja, vzhodno od Švedske in Danske. Meji na Latvijo na severu, Belorusijo na vzhodu in jugu, Poljsko na jugu in Kaliningrajsko oblast (eksklavo Rusije) na jugozahodu. Na nasprotni obali Baltskega morja sta Švedska in Danska. Po oceni leta 2020 je imela Litva 2,8 milijona prebivalcev. Njeno glavno in največje mesto je Vilna, Ostali veliki mesta sta Kaunas in Klajpeda. Litovci so Balti. Uradni jezik, litovščina, je eden od dveh živih jezikov v baltski veji indoevropske jezikovne družine, drugi je latvijščina.

Na jugovzhodni obali Baltskega morja so bila stoletja naseljena različna baltska plemena. V 1230-ih je litovske dežele združil Mindaugas, ki je 6. julija 1253 ustanovil Litovsko kraljestvo. V 14. stoletju je bila Velika litovska kneževina največja država v Evropi, katere ozemlja so bile današnja Litva, Belorusija, Ukrajina in deli Poljske in Rusije. Z Lublinsko unijo iz leta 1569 sta Litva in Poljska ustanovili prostovoljno dvodržavno personalno unijo Republiko obeh narodov. Skupnost je trajala več kot dve stoletji, dokler jo niso od 1772 do 1795 sistematično razstavile sosednje države, večji del ozemlja Litve pa je priključil Ruski imperij (>>> wikipedija)

OGLEDALI SI BOMO (TRASA PO LITVI):

POLJSKA

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (kaliningrajska eksklava) na severu. Meri 312.679 km² in ima okoli 38 milijonov prebivalcev (2020). Njen položaj in dostopnost sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo vojn, skozi stoletja so se zato njene meje znatno spreminjale.

Državno ime Poljska (Polska) je bilo prvič uporabljeno v 11. stoletju, izhaja pa iz imena plemena Polanie, ki se je na območju med Odro in Vislo naselilo po propadu Rimskega cesarstva v V. stol.

Grad Wawel, Krakow (sl.wikipedia.org/wiki)

Zgodovina poljske države sega v X. stol., ko so se na ozemlju današnje Poljske začele združevati etnične skupine pod upravo dinastije Pjastov. V 12. stoletju je prej enotna država razpadla na več manjših teritorijev, ki so bili leta 1241 razdejani v napadu tatarskomongolske Zlate horde. Pod dinastijo Jageloncev je Poljska stopila v zavezništvo s sosednjo Veliko litovsko kneževino, kar je služilo za podlago dobi razcveta pod Poljsko-litovskim združenjem v XVI. stol. (Lublinska unija in nastanek Republike obeh Narodov). V tej dobi so prebivalci dežele uvedli velik pomen svobode in parlamentarnega političnega sistema, kljub temu da je večino pridobitev izkoriščala t. i. Šlahta (Szlachta), premožen in vpliven sloj prebivalstva. Od takrat naj bi Poljaki visoko cenili svobodo kot zelo pomembno vrednoto, zaradi česar sami sebe še danes imenujejo narod svobodnih ljudi... (>>> wikipedija)

OGLEDALI SI BOMO (TRASA PO POLJSKI):

 

 

 


8. 9. 2024 (NEDELJA): GDANSK – OSTRAVA (603 KM, kombi)

9. 9. 2024 (PONEDELJEK): OSTRAVA – MILJE (703 KM. kombi) CC

Trasa. Od Gdanska do Kranja bo bližje, 1309 km in dva dni vožnje, Prespimo v Ostravi (285.000 preb.), takoj za Poljsko-Češko mejo. Hotel VP1 (okolica deluje kot industrijska cona, je pa ob avtocesti in ima parkirišča) je dokaj blizu mestnega središča. V bližini so številne restavracije, tako da ne bo skrbi, da ne bi mogli preizkusiti še čeških dobrot. Precej blizu  te vožnje smo leta 2009 kolesarili po Jantarjevi poti od Gdanska do Ogleja.

Svíčková, svinjska pečenka s cmokom (hotels.com/go/czech-republic)

V bližini hotela je nekaj kavarn, tudi hotel ima svojo, a gremo raje pod avtocesto, na drugi strani, recimo na območju 500 x 500 m je več restavracij, bistrojev in pivnic, in tista najbolj oddaljena – Restaurace Art, (očitno je v nedeljo zaprta in nam ne bo treba hoditi tako daleč) – pri tržnici Vitkovice in gledališču, je točno en kilometer od hotela. Pred jedačo si ogledamo staro mestno hišo (1901, danes Urad občinskega okrožja Ostrava – Vítkovice), Cerkev sv. Pavla (1886), ob avtocesti Rothschildovo palačo.

Opomba: cene na jedilnikih bo treba deliti s 25 (ali s 4/100, je lažje), so namreč skoraj povsod v čeških kronah (Kčs).

Blizu stare Mestne hiše je dovolj zanimiva Pivnica Vybeř, med drugim priporočajo tradicionalno pečenko s cmoki ali se morda raje lotimo pečenih ribjih prsi (223 Kčs) in piva Bernard (41 Kčs) v Restavraciji Veronika, Restaurace u Vojty. Če nam bo vse skupaj prebLIZ, lahko odpešačimo 3,3 km do gradu/hotela Zábřeh (pivovarna in restavracija, v SPA pa nudijo tudi piling s pivom ali masažo z vinom) ali se že prej ustavimo v bolj moderni Restavraciji Puls (2,7 km) in si privoščimo mariniran svinjski zrezek na stročjem fižolu in pire krompir z angleško slanino ter domače pivo Ostravar. V okolici gradu si lahko ogledamo še Cerkev Marijinega obiskanja in Husitsko cerkev ter nekaj kapelic.

Masarykov trg, Ostrava (cs.wikipedia.org/wiki)

Več restavracij je na kupu (a kaže so se Čehi najedli knedličkov, vsaj polovica restavracij je v rokah poševnookih), če gremo ob avtocesti v smeri proti Moravski Ostravi, recimo se sprehodimo mimo Šlezijskega gradu (2,7 km) in cerkve sv. Venčeslava (3,4 m) in čez Masarykov trg, glavni trg v Ostravi, do stolnice Božanskega odrešenika (3,9 km), nadaljujemo do evangelijske Kristusove cerkve (4,3 km), tam se obrnemo in po diagonali pridemo do gostilne Moravská chalupa (4,6 km), kjer bi morda lahko imeli tudi “zadnjo večerjo” XVII. ar-kolo-navtske avanture (iz domače kuhinje priporočajo pečeno raco z rdečim in belim zeljem ter različnimi cmoki, zajca z mehko smetanovo omako in zdrobovi njoki, svinsko kračo ter Havířsko specialiteta (svinjina, krompir, slanina, kumare), dodatno pa iz govedine priporočajo angleški file na žaru z dušeno zelenjavo z gobami, tatarski biftek, hudičevo poslastico, goveji zrezek iz pravega fileja, rezine deviškega fileja z žara, od svinjine pa svinjski file polnjen s slivami z medeno omako in domači zdrobovi njoki ali svinjski zrezek z ragujem iz gobo).

Če ne bo interesa za sprehod do hotela (2,6 km) in če ne bomo imeli spremstva kombijev, se v hotel vrnemo s taksiji.

Moravska Chalupa, Ostrava


Ulične dobrote

Pierogi (polnjeni cmoki) so nekdanja kmečka hrana, ki postane v eno najljubših poljskih jedi. Vsaka družina ima svojo različico nadeva, sestavine, ki jih lahko uporabimo, pa so omejene le z domišljijo kuharja. Pierogi so lahko sladki, slani ali pikantni, najpogostejši nadevi pa so sir, čebula, mleto meso, gobe, krompir in kislo zelje. Sladke različice običajno vključujejo različne jagode in borovnice. Tradicionalno se cmoki postrežejo kot dvanajsta jed tradicionalne poljske božične večerje. 

Zapiekanka (tasteatlas.com/zapiekanka)

Zapiekanka (odprti sendvič, je ena najljubših poljskih hitrih jedi  Okusna poljska zapiekanka je iz navadne bele bagete, prerezane po dolžini, obložene z različnimi okusnimi sestavinami in obilico naribanega poltrdega sira ter zapečene v pečici. Prigrizek je iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v času, ko je bilo v komunistični Poljski težko dobiti celo najosnovnejše sestavine in so morali ljudje razmišljati o tem, kako najbolje uporabiti vse, kar so imeli na voljo. Prvotna zapiekanka je bila pripravljena s prepraženimi gobami in sirom, sčasoma pa so različne druge sestavine, kot so meso, slanina, klobase ali celo feta sir, olive in ananas, začele postajati običajni prelivi za te hrustljave tople sendviče. 

x
Rurki (sladko pecivo), sladka specialiteta, ki se na Poljskem imenuje tudi rurki z kremem, je vrsta kremnega zvitka, sestavljenega iz tankega peciva polnjenega s stepeno smetano ali slaščičarsko kremo. Zaradi značilne oblike jo pogosto imenujejo torpedna sladica, poleg Poljske pa je dolgoletna tradicija priprave te sladice tudi v drugih državah. Izvor sladice je povezan s Turčijo in Bolgarijo, kjer je sladica znana kot torpil tatlısı oziroma funiiki s krem. Obstaja veliko različic glede na sestavine za pripravo, videz, teksturo in okus zavitkov ter vrsto smetane, ki se uporablja za nadev.

Bułka z pieczarkami (doradcasmaku.pl/przepis-bulka)

Bułka z pieczarkami (gobov zavitek) je žemljice polnjena z gobami in čebulo. Druge neobvezne sestavine vključujejo nariban sir, klobase ali smetano.

Zvitke postrežemo tople in hrustljave, prelite s kečapom, gorčico ali kombinacijo obojega. Čeprav jih nekoliko zasenčijo bolj priljubljene ulične jedi, kot so burgerji in hrenovke, so gobovi zvitki na Poljskem še vedno tipična ulična hrana, ki se prodaja v številnih kioskih s hrano in na uličnih stojnicah po vsej državi.

Knysza je debela, polkrožna žemljica, napolnjena z različnimi sestavinami, prelita s česnovo omako, majonezno omako ali pekočo omako in prelita s praženo čebulo. Tipična poljska ulična hrana, ki jo najdemo v vegetarijanski, mesni in sirni različici. Vegetarijanska knysza je polita z omako in napolnjena z zelenjavo, običajno z zeljem, kumaricami, paradižniki, solato, konzervirano koruzo, vloženimi kumaricami in obvezno pečeno čebulo. Mesna različica je enaka vegetarijanski z dodatkom klobas, svinjskih ali piščančjih kotletov, lososa ali tune, medtem ko je sirova različica sestavljena iz vegetarijanske knysze z naribanim sirom.

JUHE

Tradicionalna poljska večerja, ki se običajno postreže okoli 15. ure, je sestavljena iz juhe in glavne jedi. Ne glede na to, kako nasitna je glavna jed (in zeljni žemlji ali kotleti s krompirjem so zelo nasitni!), se večerja običajno začne s skledo juhe (pogosto se postreže tudi s kruhom!). Večerja brez juhe velja za nepopolno in obstaja mnenje, da boste zaradi nje ostali lačni! Juhe se običajno ne postreže kot samostojen obrok, je vedno sestavni del tradicionalne poljske večerje.

Večina poljskih juh vsebuje čebulo, korenje, koren zelene, koren peteršilja in por. Ta korenasta zelenjava ima celo posebno ime – “włoszczyzna” in se pogosto prodaja v šopkih (brez čebule) posebej za uporabo v juhah. Od zelišč in začimb sta najbolj priljubljena piment in lovorov list. Med pogosto uporabljenimi posušenimi zelišči so majaron, kumina, in luštrek, med svežimi pa peteršilj in koper.

Kisla juha iz ržene moke (everydayhealthyrecipe)

Žurek (kisla juha iz ržene moje), edinstvena in skromna juha je priljubljena v mnogih zahodnoslovanskih državah, poljsko različico pa tradicionalno jedo okoli velike noči. Żurek, imenovan tudi „żur“, je narejen iz fermentirane predjedi iz ržene moke in je zelo podoben belemu boršču (barszcz biały), ki uporablja pšenično predjed. Żurek je tradicionalna velikonočna juha, ki pa jo strežejo tudi skozi vse leto. Ta kisla juha je običajno pripravljena z rebrci ali slanino in postrežena s koščki poljske bele kiełbase in trdo kuhanimi jajci. Glavno zelišče je majaron. Poljsko kislo rženo juho lahko postrežemo v izdolbenem okroglem, hrustljavem hlebčku.

Rosόł (piščančja juha z rezanci) je bistra piščančja in zelenjavna juha, postrežena s tankimi rezanci. Potrebumo malo sestavin, brez sekljanja in je zelo enostaven za pripravo. Hranljiva in grelna je priljubljena po vsej državi (in jo pogosto postrežejo ob nedeljah). Ostanki rosόłe se pogosto uporabljajo za pripravo drugih juh, vključno s paradižnikovo.

Barszcz czerwony (tradicionalni) je še ena bistra juha, pripravljena iz peščice sestavin. Na Poljskem ga postrežejo na božični večer z gobovimi cmoki (uszka), priljubljen pa je tudi skozi vse leto, postrežen v skodelici s poljskimi krokieti (z gobami ali mesom). Je rahlo kislo in sladko, zemeljsko, poprovo, s pridihom česna in gozdnih gob. Tradicionalno se pripravlja iz fermentirane pese (zakwas), vendar je primerna tudi vložena pesa.

Zupa ogόrkowa (juha iz kislih kumaric) je pripravljena iz kumar, vloženih v začinjeni slanici (brez kisa) z mesom ali brez. Ima izrazito kiselkast okus, ki ga kisla smetana dodatno okrepi. Poljaki zelo radi kisajo kumare ) in jih radi jedo kot prigrizke, postrežejo k glavnemu obroku ali dodajo solatam (kot je hladna solata iz pese).

Zupa pomidorowa z ryżem (paradižnikova z rižem) je preprosta jed, enostavna za pripravo in izjemno vsestranska. Pripravite jo lahko na različne načine, z mesom ali brez njega, z uporabo ostankov piščančje juhe ali peščice preprostih sestavin, ki jih imajo ljudje običajno v svojih hladilnikih. Običajno se postreže s kislo smetano.

Ukrajinski vegetarijanski boršč (everydayhealthyrecipes)

Zupa pomidorowa z makaronem (paradižnikova juha s testeninami) je še ena jed, pripravljena iz ostankov piščančje juhe. Vsebuje tudi paradižnikovo pasto ali pire in se postreže z različnimi vrstami testenin. Običajno se postreže s kislo smetano.

Barszcz ukraiński (ukrajinski vegetarijanski boršč) je krepka, zadovoljiva juha s peso kot glavno sestavino, ki jo spremlja druga zelenjava in fižol (kot možnost). Je izjemno priljubljen na Poljskem, enostaven za pripravo, poln dobrot, fantastične barve in, kar je najpomembnejše, slastnega okusa! To juho lahko pripravimo tudi z govejimi kostmi.

Zupa jarzynowa (zelenjavna juha) se zlahka prilagaja spreminjajočim se letnim časom in jo lahko pripravimo s široko paleto zelenjave. Ima gosto teksturo (nikoli kremasto) in vsebuje drobno sesekljano sezonsko zelenjavo, (včasih) krompir in sveža zelišča. Lahko je vegetarijansko, čeprav včasih vsebuje piščančje ali puranje krilo za dodaten okus.

Flaczki (juha iz vampov) so že nekaj sto let del poljske kuhinje. Čeprav ni prav pogosto pripravljena kot vsakdanja jed (je nekoliko bolj zapletena kot druge poljske juhe), jo tradicionalne poljske restavracije zagotovo imajo na jedilniku. Juho sestavljajo goveji ali svinjski vampi, zelenjava, majaron, muškatni orešček, paprika, včasih tudi paradižnikova mezga in celo mesne kroglice.

Piščančja juha (everydayhealthyrecipes)

Zupa z pulpecikami (juha s piščančjimi mesnimi kroglicami) je presenetljivo enostavna za pripravo. Je hranljiva in pripravljena iz preproste korenaste zelenjave. Postreže se s svežim koprom, peteršiljem in kančkom kisle smetane.

Med jesenskimi in zimskimi juhami se omenjajo zupa z dyni (bučna juha), zupa grzybowa (juha z divjimi gobami), zupa pieczarkowa (juha iz belih gob), kapuśniak (juha iz kislega zelja), krupnik (piščančja ječmenova juha) pa tudi fižolovo (zupa fasolowa) krompirjevo (kartoflanka) in grahovo juho (zupa grochowa), pomladanske juhe uporabljajo sezonsko zelenjavo in so ponavadi lahke in osvežilne, med njimi zupa z botwiny (pesina zelenjavna juha), zupa z kalarepy (juha iz kolerabe), zupa szczawiowa (juha iz kislice) in zupa z kapusty (kokošja in zeljna juha), k poletnimi juhami, pripravljenimi iz sezonskih pridelkov in vključujejo tudi ohlajene juhe pa najdemo svežo paradižnikovo juho, hladno juho iz pese z jogurtom (chłodnik) in sadno juho (zupa owocowa).

V poljskih “mlečnih barih” (cenovno dostopnih, predvsem vegetarijanskih restavracijah), šolskih menzah in državnih poletnih kampih strežejo (oziroma so jih) za zajtrk mlečne juhe kot juho z riževim mlekom (zupa mleczna z ryżem) ali mlečno juho s testeninami (zupa mleczna z makaronem).

GLAVNE JEDI

Gołąbki (zeljni zvitki, v neposrednem prevodu pomeni ‘golobčki’) je kuhano mleto meso, pogosto s čebulo in gobami, zavito v list belega zelja in dušeno. Postrežejo se s kuhanim krompirjem ali kruhom in prelijejo z gosto kremasto paradižnikovo omako.

Kotlet Schabowy je pohan svinjski kotlet, kot dunajski zrezek, le debelejši. Če prosite Poljaka, da vam postreže nekaj tipično poljskega, vam bodo postregli schabowy s kuhanim krompirjem in toplo peso – ali pa s kuhanim na kocke narezanim korenčkom, pomešanim z grahom. Zgodovina jedi sega v XIX. stol. (precej pozneje od prvih receptov, opisanih v najbolj znani poljski kuharski knjigi Compendium Ferculorum iz leta 1682), ko so recept našli v kuharski knjigi Lucyne Cwierczakiewiczowe. Klasičen poljski šniclj, postrežen s pire krompirjem in kislim zeljem, kar je dokaz bogate poljske tradicije dobre hrane.

Ocvrte mesen kroglice (everyday-delicious)

Kotlet Mielony (ocvrta mesna kroglica). Podobno kot danske mesne kroglice je kotlet mielony ploščata, v ponvi ocvrta mesna kroglica. Običajno se jedo jedo s kuhanim krompirjem ali hladno solato, kot je kislo zelje ali vložena/kuhana rdeča pesa.

Gulasz je poljska različica znane jedi, za katero imajo številne srednjeevropske države svoje recepte. Glavne sestavine so običajno mehki kosi govedine in nato juha iz paprike, korenja, gob, čebule in paprike. Običajno se jed postreže s krompirjevimi palačinkami ali ajdovo kašo (imenovano tudi popečen zdrob).

Golonka Gotowana (svinjski krača) Pečeno kračo postrežemo s pečeno zelenjavo, kuhanim krompirjem in s kislim zelj3m. Je preprost obrok in ker je ta del mesa precej poceni, je bil v zgodovini države cenovno dostopen obrok za srednji in nižji sloj. Lesen krožnik z izborom poljskega mesa na žaru, vključno s kielbaso in svinjskimi rebrci, ostreženimi s kislim zeljem in pečenim krompirjem predstavljajo tradicionalno poljsko hrano.

Zrazy (goveja rulada) izvira iz XIV. Stol., ki jo nekoč strežejo plemstvu, je danes dostopna v večini krajev zelo pogosta glavna jed. Zrazy je v bistvu mesna, navadno goveja rulada, ki se nekaj ur kuha v počasnem štedilniku in postreže s krompirjem ter priljubljeno prilogo rdečega zelja. Govedina je polnjena z različnimi nadevi, kot so kislo zelje, gobe, čebula in še veliko več. Rezine tradicionalne poljske goveje rulade ali zrazy, okrašene z omako, povezane s pire krompirjem in rdečo peso, prikazuje poljsko mesno kuhinjo.

Ryba po Grecku (riba po grško). Povsem očitno je, da so si Poljaki ta način kuhanja sposodili od Grkov. Glavna jed so ocvrti ribji fileji v omaki iz paradižnikove osnove, ki jih lahko postrežemo tople in hladne.

ENOLONČNICE IN PRILOGE

Bigos (allrecipes.com/recipe)

Bigos (lovska enolončnice) je bogata enolončnica, ki jo včasih prevajajo tudi kot ‘lovska enolončnica’, pripravljena pa je iz različnih vrst sesekljanega mesa, kislega zelja in narezanega svežega zelja. Recept se običajno spreminja od hiše do hiše, vendar je zelo krepak in ga včasih opisujejo kot poljsko različico čilija.

Ogórek małosolny (vložene kumare) so nekoliko drugačne od tradicionalnih, ki smo jih vajeni – je nekoliko kisla, z veliko kopra, podobna košer kumaricam. Kumare, vložene le nekaj dni, imajo drugačen, manj kisel okus kot tiste, ki so vložene dlje. Znane so kot ogórek małosolny, kar dobesedno pomeni “kumare z malo soli”.

Kiszona kapusta (kislo zelje), ki se morda zdi čudno zaradi načina priprave, kot grozdje ga je treba gaziti v sodu – avtentična poljska priprava kapusta kiszona v lesenem sodu, ki poudarja tradicionalne metode konzerviranja hrane v poljski kulinarični praksi.

Fasolka po Bretońsku (domač pečen fižol) je pripravljena iz fižola Harico v gosti bogati enolončnici, običajno postreženi s svežim toplim kruhom.

Barszcz z Uszkami (Boršč s cmoki oziroma ušesci). Beseda Uszka pravzaprav pomeni “majhna ušesa” in je povsem primerna glede na obliko majhnih gobjih ali cmokov iz mletega mesa, ki jih dobite v Barszczu, ki je kisla juha ali boršč, ki je rdeče obarvan zaradi rdeče pese. Jed se tradicionalno pripravlja na božični večer v mnogih poljskih domovih. Včasih se pripravi kot juha z gozdnimi gobami. Pomembna sestavina boršča je pesin kvas, ki ga je treba pripraviti nekaj dni prej.

Šlezijski cmoki (everyday-delicious)

Kluski śląskie (Šlezijski cmoki) recepti za smoke so preprosti, sestavine pa jajca, kropmpirjevega pireja in moke in se običajno jedo z ocvrtimi govejimi ruladami in bogato omako z nekaj kuhanega rdečega zelja. Druga različica teh cmokov so kopytka – dobesedno majhna kopita. Narejeni so na enak način kot kluski slaskie, vendar imajo drugačno obliko. Poljski krompirjevi cmoki, priljubljena tradicionalna hrana na Poljskem, so pogosto polnjeni z mesom in postreženi s hrustljavimi koščki slanine.

Pyzy & Knedle (cmoki) Pyza je vrsta velikega ovalnega cmoka, polnjenega z nadevom iz mesa, sira twarog ali gob in kuhanega v vodi. Tako veliki so, da jih običajno postrežemo le dva ali tri v porciji kot glavno jed. Precej podobne so ‘knedle’, narejene iz krompirjevega testa, ki je lahko tako priloga kot sladica, saj je polnjeno s sadjem, kot so slive, ki so rahlo sladke, a tudi nekoliko trpke.

Leniwe (leni cmoki) so enostavnejši nadomestek za omenjene cmoke, zaradi česar se razlikujejo od običajnega recepta. Testo naredimo tako, da dodamo suho skuto, kot je kmečki sir ali rikota, in ko ga razvaljamo v cmoke, ostane brez polnjenja. Lene pieroge običajno postrežemo kot prilogo s kislo smetano ali hrustljavo zlato slanino.

Placki Ziemniaczane (krompirjeve palačinke) so tradicionalna jed, ki jo jedo po vsej državi. Vsak ima svoj družinski recept, a osnova je vedno krompir, naribana čebula, jajca in moka, sploščena in ocvrta v slane palačinke. Lahko jih zaužijete z gobovo omako ali kislo smetano.

SLADICE

Krofi (annainthekitchen)

Pączki (poljski krofi) so posuti s sladkorjem ali koščki posušene pomarančne lupine in napolnjeni s sladkim nadevom, podobnim želeju, marmeladi ali sadjem.

Sernik (sirova torta), narejena iz sladkanega kmečkega sira, imenovanega twarog.. Kremna zgornja plast je bogatega maslenega peciva.

Makowiec (makova rulada) je ena izmed najbolj priljubljenih sladkih jedi na Poljskem, je razvaljan sladek kvasni kruh z bogatim grenko-sladkim nadevom iz makovih semen. Lahko pa jo nadevamo z mletimi orehi ali kostanji.

Piernik (medeni kruh iz Torunja) ima za osnovo tri preproste sestavine – ingver, med in melasni sirup. Tradicionalno pripravlja za praznične priložnosti, kot je božič in je eden najpogostejših poljskih sladic.

Sadni pire (polonist.com/polish-strawberry-kisiel-kissel)

Kisiel (sadni pire) je verjetno ena najpreprostejših poljskih sladic, v bistvu je sladkan sadni pire, zgoščen z nekakšnim škrobom. Na voljo je v toliko različnih okusih, vključno z jagodo, kavo, čokolado, vaniljo in mandljem. Postrežemo ga lahko toplo ali hladno, običajno pa ga prelijemo s kančkom kremne omake ali smetane.

Faworki (angelska krilca), hrustljavo pecivo, posut s sladkorjem v prahu, so priljubljeni v številnih evropskih državah, vendar ima poljska različica svoj edinstven pridih. Največ jih lahko vidimo v božičnem času ali tradicionalno v pustnem času.

Šakotis (zavozlana torta) ima tako poljsko kot litovsko zgodovino. Ima dolg postopek priprave, zato se ga redko pripravlja doma. Beseda v prevodu pomeni ‘zavozlana torta’ in se pripravlja na vrtečem se ražnju, namazanem z maslom v velikem, vendar tradicionalno odprtem ognju. Vsaka plast se mora popolnoma ocvrta, preden jo prelijemo z drugo plastjo, dokler ne nastane velikanska torta, ki spominja na drevo z nepravilnimi grčami. Začetki torte in načini njene priprave izhajajo iz dejstva, da se zelo dobro ohranja. V starih časih so lahko krave molzli in so kokoši nesle jajca samo poleti, so takrat tudi pekli to sladico, ki so jo lahko hranili in jedli vso dolgo mrzlo zimo.

Krówki (kravice) so poljski polmehki mlečni toffee bonboni. Ko so jih naredili prvič, so jih zavili v koščke papirja s sliko krave, ki je dalo njihovo ime. So voljni, ko so izdelani, vendar se sčasoma zaradi kristalizacije sladkorja začno drobiti. Najboljši krowki so znotraj še mehki.


Na češkem bomo preživeli le en večer zato se bomo verjetno “razleteli” po okoliških gostilnah, zato je tu tudi tako dolg seznam čeških dobrot.

SENDVIČI / JUHE / PRILOGE

Obloženi kruhki (receptykulinarium.sk)

Obložené chlebíčky (obloženi kruhki) so pripravljeni z rezinami mehkega kruha veka, prekriti z različnimi sestavinami, kot so suhomesnati izdelki, siri, trdo kuhana jajca, sveža zelenjava, zelišča in različni namazi, pogosto umetelno razporejeni po vrhu kruha, tako da izgledajo kot užitne umetnine, podobno kot suši. 

Fazolova Polevka (fižolova juha) je je priljubljena jed v češki kuhinji iz belega fižola. Nekdaj so meso na Češkem jedli običajno le za konec tedna, zato ne preseneča, da so krepke in nasitne juhe, kot je juha iz belega fižola, predstavljale velik del češke prehrane. Tako kot mnoge jedi, ki se prenašajo iz roda v rod, tudi za juho iz belega fižola ni enega recepta. Edina stalnica je bel fižol, ki se čez noč namoči in delno skuha, preden se zmeša z drugimi sestavinami, kot so zelenjava, zelišča, začimbe in kisla smetana.

Zelňačka (ohrovtova juha) je gosta češka juha iz kislega zelja s klobaso. Čebulo prepražimo na masti in jo začinimo z zdrobljeno kumino in sladko papriko. V lonec dodamo jušno osnovo, kislo zelje, krompir in začimbe. Narezane klobase nato prepražimo na masti, preden jih dodamo v juho. Kot mnoge tradicionalne češke juhe je tudi zelňačka krepka in nasitna juha, ki nas bo zagotovo pogreje v mrzlih zimskih dneh. 

Kulajda (gobova juha) je še ena vrsta močne češke juhe, pripravljene z gobami in drugimi sestavinami, kot so trdo kuhana jajca, krompir, svež koper, težka smetana in kis. Priljubljena češka jed, znana tudi kot jihočeská kulajda, izvira iz regije Jižní Čechy v južni Češki, gozdnati regiji z obilico gob.

Česnečka ali česneková polévka (češke česnove juhe) se pogosto pripravlja kot zdravilo proti mačku in se jo pripravi iz krompirja in ogromno svežega česna ter doda posušeni majaron in lovorove liste. Juhi se dodajo popečeni krutoni in včasih še surovo jajce.

Bramboráky (ocvrte krompirjeve palačinke) se je v mnogih državah in Češka ni izjema. Tradicionalne češke krompirjeve palačinke so narejene iz surovega naribanega krompirja, pomešanega z veliko česna in majarona. Odvisno od kuharja jih lahko pripravimo z dodatnimi sestavinami, kot so kislo zelje, mleko ali prekajeno meso. Palačinke se postrežejo vroče in hrustljave, pogosto za večerjo ali kot prigrizek. Lahko se jedo same, vendar so boljše, če jih kombiniramo z začimbami in prelivi, kot so kisla smetana, jabolčna omaka, skuta ali nariban sir.

Kruhovi cmoki (svetreceptu.cz)

Knedliky (kruhovi cmoki/krompirjevi cmoki) so pogosta priloga v številnih srednje in vzhodnoevropskih kuhinjah. Znani so pod različnimi imeni, kot sta knödel ali knedle, na Češkem pa jih imenujejo knedlíky.

Dve najbolj znani različici sta houskové knedlíky (kruhovi cmoki) in bramborové knedlíky (krompirjevi cmoki). Prvi je narejen iz kvašenega testa, drugi pa vsebuje pire krompir. Preden ju skuhamo ali kuhamo na pari, se masa oblikuje v valjaste zvitke. Če v tradicionalnih čeških restavracijah naročite tipične češke jedi, kot sta svinjska pečenka ali svíčková, bodo zagotovo postrežene z rezinami kruha ali krompirjevimi cmoki.

GLAVNE JEDI

Tatarák (tatarski biftek) je običajen v mnogih evropskih kuhinjah. Češka različica, znana kot tatarák, je običajno narejena iz fino mletega govejega fileja, ki je oblikovan v pleskavico in prelit s surovim rumenjakom ter drugimi sestavinami, kot so sesekljana čebula, sir, zelišča in začimbe. Pogosto se uživa z ocvrtim pšeničnim rženim kruhom in surovimi stroki česna, ki so namenjeni podrgnjenju na kruh. V čeških restavracijah lahko tatarák začinijo vnaprej, vendar ga pogosteje postrežejo z začimbami in začimbami ob strani, tako da lahko stranke same začinijo meso.

Svíčková na smetaně, tradicionalna češka jed iz dušene govedine, postrežene s houskové knedlíky in gosto kremasto omako. Svíčková je jed pripravljena iz kosa govedine, dušenim s korenasto zelenjavo in začinjenim z lovorjevimi listi, pimentom, črnim poprom in drugimi začimbami. Začinjeno zelenjavno osnovo nato zgostimo o, preden jo prelijemo čez rezino govedine in kruhove cmoke. Ena izmed najbolj priljubljenih jedi v češki kuhinji, svíčková, na splošno velja za nacionalno jed Češke republike. Običajno je okrašen z rezino limone, brusnično omako in stepeno smetano.

Vepřo Knedlo Zelo (en.wikipedia.org)

Vepřo Knedlo Zelo (svinjina, cmoki in kislo zelje), tipična češka jed iz svinjske pečenke, postrežene s houskové knedlíky, kislim zeljem in omako. Ta preprosta, a odlična češka mesna jed, jo običajno pripravimo iz kosa počasi pečenega svinjskega plečeta in izdatno začinjeno s strtim česnom in kumino. Tudi to jed običajno štejemo za češko nacionalno jed.

Pečená kachna se zelím (pečena raca z zeljem) je (nekdaj) praznična češka jed. Celo raco, izdatno začinjeno s kumino, počasi pečemo, dokler koža ne postane lepa in hrustljava. Postreže se z dušenim zeljem, pogosto rdečim in krompirjevimi cmoki.

Uzené Maso (prekajeno meso) se nanaša na katero koli vrsto prekajenega mesa v češki kuhinji. Nekdaj so na Češkem meso na splošno jedli le ob koncih tedna, zato so rabili način za shranjevanje mesa. Nekatere izmed najbolj priljubljenih vrst prekajenega mesa so uzené koleno (prekajena svinjska krača), uzená žebírka (prekajena svinjska rebra) in slanina (slanina).

Řízek je češka različica svinjskega dunajskega zrezka. Običajno se pripravi iz tanke rezine svinjine, ki jo s kladivom pretolčemo do mehkega, nato povaljamo v moki, pomočimo v razžvrkljano jajce, povaljamo še v drobtinah in ocvremo do zlato rjave barve. Na Češkem řízky običajno postrežejo s kuhanim krompirjem ali krompirjevo solato in rezino limone.

Smažený Sýr (ocvrti sir), znan tudi kot smažák, je ena najbolj priljubljenih tradicionalnih čeških jedi. To je preprosta, a okusna jed s ocvrtim sirom, ki jo običajno strežejo v številnih tradicionalnih čeških restavracijah. Narejen je iz debele rezine poltrdega sira, ki ga najprej povaljamo v moki, pomočimo v razžvrkljano jajce, na koncu povaljamo v drobtinah in ocvremo v olju. Običajno se uživa kot glavna jed s češko tatarsko omako (tatarská omáčka) in ocvrtim ali kuhanim krompirjem.

OMAKE

Rajska Omáčka (paradižnikova omaka) je kot svíčková omaka (omako iz pečenke), zelo priljubljena češka omaka. Pripravi se iz goveje juhe, korenaste zelenjave in paradižnikove mezge. Kremasto sladko in kislo paradižnikovo omako se običajno postreže z rezino govedine (ali mesnimi kroglicami) in kruhovim cmokom (houskové knedlíky).

SLADICE

Palačinke (fitrecepty.sk)

Palačinky (palačinka) je vrsta zvite palačinke priljubljene v številnih evropskih državah, podobna je francoski, le da je testo mogoče uporabiti takoj, za razliko od testa za palačinke, ki ga običajno pustimo počivati več ur. Za pripravo palačink tanko plast gladkega testa namažemo na okroglo ponev in ocvremo na obeh straneh do zlato rjave barve, nato ga prelijemo z različnimi nadevi, preden ga zvijemo in postrežemo. Tradicionalno so češke palačinke polnjene s sadnimi marmeladami in potresene s sladkorjem v prahu, vendar jih je mogoče napolniti z najrazličnejšimi sestavinami, tako sladkimi kot slanimi.

Koláče (koláč) je vrsta češkega peciva, narejenega iz kvašenega testa in različnih nadevov, kot so sadne marmelade, kremni sir, skuta in mak. Tradicionalno so okrogle oblike – s premerom približno 3–4″ (8–10 cm) – in jih pred serviranjem potresemo z maslenim prelivom iz drobtin. Koláči izvirajo iz Češke in Slovaške, vendar zaradi češke diaspore postanejo priljubljeni tudi v številnih zveznih državah po ZDA, predvsem v Teksasu, Iowi, Nebraski in Minnesoti.

Sadni cmoki (toprecepty.cz)

Ovocné knedlíky (sadni cmoki) so kuhane kroglice iz kvašenega testa, polnjene z različnimi sadnimi nadevi. Običajno jih prelijemo s stopljenim maslom in postrežemo z različnimi prelivi, kot so sladkor v prahu, cimetov sladkor, zdrobljen kmečki sir ali kisla smetana. Čehi pogosto jedo cmoke tudi kot glavno jed namesto sladice.

Žemlovka (kruhov puding) je vrsta sladkega kruhovega pudinga iz jabolk, rozin, cimeta in v mleku namočenega veka (podolgovat kruh podoben francoski štruci) ali rohlíka (kifeljček). Žemlovka, znana tudi kot zemlbába, se pripravi tako, da se moker kruh in sadje v izmeničnih plasteh polaga v ponev, pri čemer je zgornja plast vedno kruh, namočen v mleko. Jed nato zlato rjavo zapečemo in pred serviranjem potresemo s sladkorjem v prahu. Tako kot sadni cmoki se tudi žemlovko na Češkem pogosteje je kot glavno jed  in ne kot sladico.

 



(povzeto po Foodtrippers) Tako kot hrana v večini vzhodnoevropskih držav je tudi tradicionalna litovska hrana krepka, preprosta jed, ki ogreje kosti v mrzlem zimskem dnevu. Tipične sestavine so krompir, ržena semena, rdeča pesa in gobe – pridelki, ki rastejo po vsej državi na kmetijah in v gozdovih. 

Cepelinai (krompirjevi cmoki polnjeni z mletim mesom), znani tudi kot Didžkukuliai, je prva jed, ki bi jo morali poskusiti, ko pridemo v Litvo. Ni samo nacionalna jed, ampak je tudi odličen obrok, ki ga lahko uživamo ob vrčku litovskega piva. Ime dobi zaradi podobnosti z cepelinom, tako po obliki kot velikosti. Cepelinas je v bistvu z mesom polnjen krompirjev cmok, podoben cmokom, ki jih strežejo v državah, kot so Avstrija, Belorusija, Nemčija in Poljska. Te litovske cmoke ponavadi je s kislo smetano, prelito na vrhu ali dodano ob strani. Za vegetarijance se lahko mesni nadev nadomesti s skuto ali gobami.

Šaltibarščiai, hladna pesina juha (lamaistas.lt)

Šaltibarščiai (šalti – mrzla, barščiai – boršč, hladna pesina juha) je osvežilna ohlajena juha, ki jo strežejo v restavracijah po vsej Litvi. Kljub svoji živo rožnati barvi je ta ikonična ohlajena litovska juha tako osvežilna kot svetla. Ostale sestavine juhe so kumare, koper, zelena čebula, trdo kuhana jajca in kefir (fermentiran mlečni izdelek iz kefirjevih zrn). Litovci navadno juho prelijejo s kislo smetano in svežim koprom ter jedo ohlajeno s krompirjem. Podobni juhi pravijo Latvijci hladna juha ali Aukstā Zupa.

Bulviniai Blynai (krompirjeve palačinke). Litovci jedo krompir šele nekaj stoletij, vendar so jedi z varčnim gomoljem sestavni del njihove kuhinje. Za marsikaterega Litovca so krompirjeve palačinke njihova najljubša tradicionalna litovska hrani. Čudovito hrustljave ocvrte krompirjeve palačinke iz majhne evropske države so vsekakor predstavnik najboljše litovske kuhinje! Običajno jih postrežemo z izdatno kepico kisle smetane, njihova izdelava pa je poceni in imajo vse značilnosti prave tolažilne hrane!

Kepta duona, česnov kruh (lamaistas.lt)

Kepta Duona (ocvrt kruh s česnom) Če so krompirjeve palačinke najboljša krompirjeva jed v Litvi, potem je ocvrt kruh s česnom najboljši prigrizek v državi. Ne samo, da je jed poceni in enostavna za pripravo, ampak se odlično poda tudi k litovskemu pivu. Čeprav Kepta Duona v prevodu pomeni pečen kruh, litovski kuharji ocvrejo trakove temne rži na olju, preden jih natrejo s česnom.

Kibinai (pecivo z mesnim nadevom), ki spominjajo na angleško mesno pito ali na mesni burek, so pite v obliki polmeseca, tradicionalno polnjene s slanim jagnječjim nadevom, lahko pa tudi s piščancem, skuto ali sadjem. Kibinai je prvotno predstavila judovska karaitska sekta, ki se je v srednjem veku priselila v Litvo s Krima, je prestala preizkus časa in spreminjajočih se okusov.

Žirniai Su Spirgučiais, grah z ocvirki (lithuanianintheusa.com)

Žirniai Su Spirgučiais (grah z ocvirki) je prigrizek v baru, ki je priljubljen tudi v sosednjih baltskih državah. Čeprav jed v prevodu pomeni grah z ocvirki, nas jed spominja na uživanje koruznih oreščkov. Za pripravo Žirniai su Spirgučiais kuharji skuhajo majhen rumen grah, preden ga ocvrejo s prekajeno slanino. Rezultat je slan, beljakovinsko bogat prigrizek, ki se odlično poda k pivu.

Juoda Duona (temni rženi kruh). Litovci tradicionalno pečejo kruh z rženo namesto s pšenično moko, rezultat pa je temnejša in robustnejša štruca. Čeprav litovski kmetje meljejo žita, kot so pšenica, rž in ajda, je najbolj tradicionalni litovski kruh v državi pripravljen iz naravnega kvasa in temne ržene moke, ki se ga tradicionalno peče doma, a je na voljo tudi na tržnicah in v restavracijah. Poleg kombiniranja kruha z juho, litovske restavracije uporabljajo kruh kot osnovo za krepke sendviče in ga ocvrejo na trakove, da pripravijo Kepta Duona. Z drugimi besedami, v Litvi ne boste imeli težav pri iskanju temnega rženega kruha.

Sūris, sir (bat-smg.wikipedia.org)

Marinuoti Agurkai (kisle kumarice), ki so bile še posebej priljubljene pri nekdanjem judovskem prebivalstvu v državi, so bile glavna hrana, ki so jo Litovci tradicionalno pripravljali doma s fermentacijo kumaric in pese v lesenih sodih. Marljivi domači kuharji so se vsako pomlad lotili kisanja in vse leto uživali sadove svojega dela. Čeprav nekateri Litovci še vedno kisajo zelenjavo doma, se jih da kupiti tudi na tržnicah.

Sūris (sir) se dobro ujema s temnim rženim kruhom in medom. Čeprav ni tako znan kot sir, proizveden v državah, kot sta Francija in Italija, proizvodnja litovskega sira sega stoletja nazaj. Skuta je najbolj značilna sorta, vendar je nekaj litovskih sirov doseglo status zaščitene geografske označbe (ZGO). Mehko skuto boste verjetno našli na jedilnikih za zajtrk, pa tudi na lokalnih tržnicah in v trgovinah s hrano. Jejte ga z rženim kruhom in medom. Ta kombinacija je litovska klasika.

Skilandis, sušena klobasa (qualigeo.eu/en)

Skilandis (hladno dimljena sušena klobasa). Kljub obilici zelenjave in žitaric ima v Litvi meso enako pomembno vlogo v kuhinji države. Odličen primer je Skilandis, hladno prekajena sušena klobasa, ki je priljubljena med domačini. S tehničnega vidika obrtniki pripravijo Skilandis tako, da ovitek prašičjega želodca napolnijo z začinjeno mletim svinjskim mesom, ga prekadijo in pustijo zoreti. Končni rezultat so kakovostne mesnine, ki jih mesojedci kupijo na tržnicah in postrežejo ob pogostitvi.

Žuvis (riba). Litovci jedo različne ribe, vključno s ščuko, ostrižem, trsko in orado, vendar je sled (silkės) na prvem mestu. Ne glede na letni čas boste na litovskem meniju verjetno našli ribe. Restavracije pečejo, dimijo in solijo ribe ter jih postrežejo s prilogami, kot so kuhan krompir, pire krompir in temni rženi kruh. 

Litovske sladice

segajo od piškotov v obliki gob (Sausainiai Grybukai) do ocvrtega testa v obliki angelskih kril (Žagarėliai). Nekatere litovske sladice vključujejo lokalne izdelke, kot so med, skuta in mak, druge pa čokolado, pridobljeno iz daljnih krajev. Predlagam dve, Šakotis (torta) in Varškės Spurgos (skutini krofi)


Okrog 2.000 km do starta XVII, ar-kolo-navtske avanture je tudi teoretično predaleč, da bi jo prevozili v enem dnevu, preživeti dva dni po 12 in več ur v kombiju, pa je za našo povprečno starost tudi preveč. Bolj ali manj smo se odločili, da na začetek trase potujemo tri dni (787, 719 in 439 km) in se raje dvakrat za nočitev ustavimo v zanimivejšem mestu, ki se ga pred večerjo splača pogledati, vsaj nekateri bodo rade volje pretegnili noge.

sobota, 24 .8. 2024 (Milje – KATOWICE, 787 km, kombi)

Divji prašič (www.toptravelsights.com)

Zjutraj (uro bomo še dorekli) se zberemo pri našem šoferju Marijanu v kraju Milje pri Šentjurju, naložili kolesa in prtljago v oba kombija, popili enega ta kratkega (šoferja bosta “zajtrk” preskočila), in se po najkrajši poti odpravili prot Katowicam (Poljska). Seveda bo na poti nekaj krajših in en daljši postanek, prav daleč z avtoceste pa ne bomo zavijali. Mapy-cz mi ponudi traso mimo Graza, Dunaja, Brna, Olomouca in Ostrave (767 km), Garmin bo pa povedal, po kateri poti bomo šli…

Arena Spodek

Hotel Diament Spodek se drži kongresnega centra in arhitekturnega bisera Spodek in tam začnemo štiri in pol kilometra dolg krog po Katowicah. (lahko tudi daljši krog (8 km)). 9Prva zanimivost bo spomenik šlezijskim vstajam v letih 1919 –21 (1967) s ciljem, da se Zgornja Šlezija priključi Poljski – Šlezija je sicer dodana imenu skoraj vsake pomembnejše zgradbe v mestu – in sprehod čez univerzitetno »mesto« Šlezijska univerza Katowice (Uniwersytet Śląski) do katedrale Vstajenja (1856-58) in neogotske cerkve Brezmadežnega spočetja Blažene device Marije. Sprehod nadaljujemo mimo Šlezijskega gledališča Laki do »gledališkega« trga Rynek s Šlezijskim gledališčem. Morda se na tem trgu »zapodimo« v restavracijo PieroStacija na (poljske) sladke cmoke in krokete (2,9 km).

Od tu malo pocikcakamo nazaj proti hotelu. Če se ne bomo že ravno najedli cmokov predlagam, da se za večerjo odločimo v Podeželski hiši (Wiejska Chatka) (4,3 km). Se mi je restavracija sprva zdela draga (menu), potem sem pa ugotovil, da so cene še v złotih in ne v evrih ( je treba deliti približno s štiri). Morda nas tam premami manjša golonka wieprzowa. ali uzko z kaczki pieczone w jablkach (pečena račja krača z jabolki). Do hotela nas loči še 300 metrov.

Krompirjeve palačinke (www.booths.co.uk/recipe) // Sprehod po Katowicah

Seveda je v mestu še veliko zanimivosti (od gradu in palače Goldstein do židovskega geta), a bi za oglede rabili dan ali dva. 

x.v

NEDELJA, 25. 8. 2024 (KATOWICE-KAUNAS, 719 km, kombi)

V hotelu ni zajtrka, je pa v okolici kar nekaj restavracij, a bomo do zajtrka težko kje prišli pred 10.00, očitno Poljaki radi poležavajo, povrhu pa bo še nedelja. Predlagam, da se raje bolj zgodaj, vsaj do 7.30, podamo na pot – morda si prej še razkužimo zobe s kakšno dobro poljsko vodko (do sedaj sem poznal le Żubrówko s travico po kateri lulajo bizoni in Wyborowo (obe sta med najboljšimi tudi v letu 2024)) in po 9. uri, nekje pred Łódźom, začnemo razmišljati, kje naredimo odmor za zajtrk ali malico, seveda ne predaleč od avtoceste.

Katedrala sv. Petra in Pavla, Kaunas (wikipedia)

Pot nas pelje mimo Łódźa in Varšave, po 630 km in malo naprej od Suwałkija, zapustimo Poljsko in vstopimo v Litvo. Do hotela Very Bad Hootel v Kaunasu imamo še 100 km.

V Kaunas pridemo 1. 9. 2024 tudi s kolesi, a zanimivo in drugo največje litovsko mesto si bomo ogledovali že po dolgotrajni vožnji s kombijem. Kilometer od hotela sta cerkvi sv. Mihaela nadangela in Kristusovega vstajenja, večje zanimivosti so v zgodovinskem središču mesta (od hotela 3 km) v sotočju rek Neris in Neman (med drugim katedrala sv. Petra in Pavla in luteranska cerkev sv. Trojice, grad, mestna hiša, zgodovinska Predsedniška palača). Grad in druge zanimivosti starega dela mesta si bomo ogledali na kolesu ob koncu šeste etape na poti proti hotelu.

Raztegnimo noge po Kaunasu (Litva)

Predlog 6,2 km dolgega kroga se seveda začenja in zaključi pri našem hotelu. Usmerimo se proti gradu in sotočju rek. V mestu s številnimi muzeji in univerzami, ki jih bomo pustili za kdaj drugič (in jih v glavnem ne omenjam), tudi mimo številnih cerkev ne moremo, prva ob poti bo cerkev sv. Nikolaja (XV. stol., 1,7 km od starta) – še prej pa “skočimo” do spominskega muzeja kiparja Juozsa Zikarsa (1,3 km) -, mimo katedrale sv. Petra in Pavla (1624, 2,3 km) do cerkve Najsvetejšega zakramenta (1620, 2,8 km) nekje na polovici poti. Po sprehodu mimo zgodovinske Predsedniške palače (3 km) nas pot vodi mimo cerkve sv. Gertude (1503, 3,4 km), sinagoge in Državne filharmonije (3,7 km) do Velikega vojaškega muzeja in Muzeja tehnološke univerze nasproti (4,3 km).

Cepelinai – krompirjevi cmoki z mesom (the-passenger.de)

Do hotela sta še slaba dva kilometra – še ovinek okrog največje litovske cerkve, cerkve Kristusovega vstajenja (1932-1940, 5,1 km) in mimo frančiškanskega samostana sester Božjega Srca Jezusovega (5,8 km), zato bo čas, da se ozremo za kakšno restavracijo. V “mestu” burgerjev in pic v širši okolici hotela, je že kar težko najti restavracijo z narodnimi jedmi, recimo s cepelinaiji (krompirjevi cmoki polnjeni z mletim mesom, ki ime dobijo po balonu Zeppelinu).  Po trasi, malo naprej od muzeja, sta restavraciji Pompeja (V. Putvinskio 38) in desno od cerkve Kristusovega vstajenja po ulici Žemalčiy, Kuhna na št. 29. Za Bernelių užeiga (Donelaičio g. 119) je trema narediti manjši ovinek, od muzeja gremo naravnost do Galerije slik. Sicer pa več do krajevnih dobrotah tukaj.

xx

PONEDELJEK, 26. 8. 2024 (KAUNAS-PARNU, 439 KM, kombi) cc

Riga 1572 (en.wikipedia.org/wiki/Riga)

Tretji dan imami pred seboj “le” dobrih 400 km, zato si bomo v hotelu privoščili zajtrk in se na pot posali malo po osmi uri. Kombija nas peljeta mimo petega največjega litovskega mesta Panevežysa in Rige, latvijskega glavnega mesta, potem pa bomo bolj ali manj gledali le v gozd. Na poti se bomo nekajkrat ustavili bodisi za malico bodisi za kosilo ali pa samo na pijači in že popoldan pripotovali do hotela Koidulapark v središču mesta Parnü, 200 m od reke Pärnu in 500 m od Baltika. Zvečer ali pa tudi že prej nas bo verjetno najedala lakota, zato se bo prilegel kakšen zalogajček, recimo verivorst z mulgikapsad (krvavica z zeljem) in vrček kraft piva Koduõlu.

Pomoli (www.tripadvisor.com)

V mestu, poletnem turističnem središču s 40.000 prebivalci, kakšnih večjih zanimivosti ni, naj pa vseeno omenim zanimive sprehode ob morju, farmo alpak, vodni park Tervise Pardiis, pomole, ki so preprečevali vdor peska, MiniZoo, cerkev cesarice Katarine II. (1768) in še kaj.

Do Rige lahko tisti, ki se jim ne bo dalo tri dni presedeti v kombiju, časovno skrajšajo z vožnjo po zraku (in malo težje tudi iz Gdanska nazaj) s prevoznikom airBaltic, leti z Brnika 25. 8. 2024 ob 13.45 (direkten let, polet traja dobri dve uri)). S kombijem jih poberemo na letališču v Rigi ali kje v mestu, lahko pa tudi prve dve etapi preskočijo in nas za tretjo etapo počakajo kar v Rigi.


 

V Latviji bomo na kolesu preživeli nekoliko več dni, zato je tudi seznam hrane in pijače nekoliko daljši od estonskega!

Rupjmaize, tradicionalen latvijski rženi kruh velja za glavno jed latvijske prehrane. Kruh temno rjave barve je iz ržene moke, slada in kumine. Prve pisne omembe tega kruha najdemo v knjigi receptov iz leta 1901. Kruh se v peči na drva speče iz grobe ržene moke (tip 1740. ali 1800.), z dodatkom slada in kumine, kar daje kruhu značilen okus in aromo. Zaradi mešanice okusov je to ena najbolj intenzivnih vrst kruha. Uporablja se tudi za pripravo Rupjmaizes kārtojums, tradicionalne latvijske sladice. Salinātā rudzu rupjmaize pa je posebna vrsta rženega kruha, ki se sladka tako, da se del ržene moke prelije z vročo vodo. V EU je bil leta 2013 registriran kot zajamčena tradicionalna posebnost.

ZAJTRK

bukstinbiezputra (foodvagabonds.com)

je nacionalna jed. Zgodba sega v XVIII. stol., ko latvijski kmetje začno pridelovati krompir in so zapisani prvi recepti. Recept se prenaša iz roda v rod in počasi postane to, kar je danes, prava babičina jed, lepa in slana kaša iz ječmenovega zdroba, krompirja, čebule, slanine, kopra in kančka kisle smetane. Če to ni kombinacija, ki vam dala vse kalorije za cel dan, potem ne vem, kaj je.

JUHE IN ENOLONČNICE

Aukstā Zupa (hladna juha) je osvežilna latvijska hladna juha nenavadne temno rožnate barve iz pese, kumar, kefirja, trdo kuhanih jajc in mlečne klobase. Zelenjava, kot sta koper in kapesota, je nujna, večina ljudi pa uživa tudi v juhi s kančkom kisa.

Aukstā Zupa (www.willflyforfood.net)

Vse sestavine zmešamo, začinimo s soljo in poprom ter pustimo juho v hladilniku, da se dobro ohladi. Priporočljivo je, da juho postrežete z nekaj rezinami temnega kruha. Aukstā zupa je sezonska jed, zato jo pozimi skoraj nemogoče najti v restavracijah, večina krajev pa ima poleti juho na jedilniku.

Skābeņu Zupa (willflyforfood.net)

Frikadeļu zupa ali juha z mesnimi kroglicami je pripravljena iz mletega govejega in svinjskega mesa (1:3), krompirja, jajca, krušnih drobtin, zelenjave (korenček, lovorov list) in začimb (poper. sol). Brez bujonske kocke ne gre (bližnjica?). Latvijska juha z mesnimi kroglicami je okusna že sama po sebi, vendar je resnično boljša s kančkom kisle smetane in ob temnem rženem kruhu. 

Skābeņu Zupa je priljubljena latvijska juha iz navadne adne kislice – goveje juhe, sesekljanih listov kislice, ječmena, čebule, krompirja in limoninega soka. Pogosti dodatki vključujejo naribano korenje in prekajena svinjska rebra, medtem ko se trdo kuhana jajca in kisla smetana običajno uporabljajo kot okras. 

Pelēkie zirņi ar speķi je latvijska narodna jed, vrsta enolončnice iz lokalnega sivega graha (podobnega čičeriki), ocvrte čebule in narezanih kock slanine. Jed so izumili, ko so domačini porabili svoje zaloge posušene in konzervirane hrane. Latvijski sivi grah vpisan v register narodnih proizvodov EU in v folklori simbolizira bogastvo in vitalnost. Jed je še posebej priljubljena pozimi, saj je krepka in nasitna jed. Skleda graha s slanino vas ogreje od znotraj in vam da energijo, ki jo rabite za nadaljnje raziskovanje dežele.

GLAVNE JEDI

Karbonāde ar Kaulu (www.visitjurmala.lv)

Karbonāde ar Kaulu, svinjski kotleti s kostjo. Za priljubljeno jed rabite začimbe, maslo, vodo, bujon in svinjske kotlete s kostmi in pogosto še (kuhan) krompir za prilogo. Sesekljamo timijan, česen, rožmarin in koriander ter stremo črni poper v zrnju. Narezane svinjske kotlete damo v skledo, prelijemo s tremi žlicami olivnega olja, dodamo sol in sladkor, vse premešamo in pustimo marinirati 20 minut. Meso popečemo na segreti ponvi z obeh strani, nato ga postavimo pokonci na rob, kjer ni kosti, in vsako stran pražimo na zmernem ognju 3-4 minute. Nato ga dušimo v pečici ali v ponvi s pokrovom in dodamo malo vode.

Asinsdesal je latvijska verzija krvave klobase oziroma krvavice, ki je bila že od starodavnih Latgalskih časov, vzhodno baltskega plemena iz V. ali VI. stol., o čigar poreklu ni nič znanega. Ta latvijska klobasa, narejena iz ječmenovega zdroba, masti, brusnic, prašičjih črev in krvi, zveni kot nekaj iz grozljivk, če pa k temu dodamo še dejstvo, da se jo je z brusnično marmelado brez sladkorja, bi lahko mislili, da je tu nekdo nor, še posebej, ko vemo, da ima Latvija neskončno morsko obalo za ribolov!

Latvijske mesne kroglice (nra.lv/maja)

Latvijas cūkgaļas bumbiņas (latvijske mesne kroglice), mesne kroglice, imenovane tudi kotlete, so priljubljena jed v latvijski kuhinji. Poleg mletega mesa kroglice vsebujejo še bel kruh, namočen v mleko, zaradi česar so mehkejši in sočnejši. Mesnim kroglicam se običajno priložita krompirjem in kislim zeljem. Če ga še niste naročili, je to še ena priložnost, da poskusite latvijsko kislo zelje.

Karbonade je ocvrt paniran svinjski kotlet (dunajski zrezek), na tanke rezine narezan svinjski kotlet, oblit z moko in jajci. Je še ena edinstvena latvijska hrana, v Latviji zelo priljubljena glavna jed, ki jo pogosto pripravljajo tako doma kot uživajo v restavracijah.

Krača (delfi.lv/tasty)

Cūkas stilbs (svinjska krača). V preteklosti je bila svinjina najcenejše meso v Latviji, zato vas ne bi smelo presenetiti, da je to tudi najbolj priljubljeno meso v državi. V Latviji lahko najdete veliko jedi na osnovi svinjine. Poleg omenjenih mesni kroglic je svinjska krača še ena odlična jed iz svinjine, še posebej, če smo lačni. Pečena svinjina je običajno hrustljava zunaj in sočna znotraj, porcija pa ponavadi prevelika, da bi jo zdelali sami. Običajna prologa h krači sta tudi v Latviji krompir in kislo zelje. Tudi zelje bo treba poskusiti.

Kūpinātas zivis (prekajene (dimljene) ribe) v Latviji jedo že stoletja in je še danes priljubljena jed. Dimljenje z vročim ali hladnim dimom je lokalna tradicija, ki se je razvijala skozi stoletja. Dimljene so lahko vse ribe, vendar so med dimljenimi ribami najbolj priljubljeni baltski sled, trska, losos, mala ozimica, orada in morska plošča. Morsko ploščo odstranimo drobovje, nanizamo na palčke in obesimo v kadilnici. Ribe dimimo, dokler ne dosežemo želene termične obdelave. Nianse okusa dobimo z dimom različnih vrst dreves, pogosto dimljenim z zelenim lesom jelše ali borovih storžkov.

Ječmenova rižota (sushichef56.ru/lv/rizotto)

Ribe se uživajo same, s kruhom ali se uporabljajo za kuhanje različnih jedi. Ljubitelji prekajenih rib ne preferirajo določene vrste ribe ali recepta, priporočajo pa, da se morda najprej lotimo dimljene pinoge (kūpināti nēģi).

Pērļu miežu risotto (ječmenova rižota). Latvijska kuhinja je bogata z lokalno pridelano hrano, vključno s krompirjem, gobami, jagodami in različnimi žiti. Eno med njimi je ječmen, ki ga najdemo v juhah, kot osnovo za kašo ali tudi kot osnovo za rižoto. V rižoto so bili še čebula, prekajeno meso in kisla smetana, ki so se združile v močan in slasten okus. Čeprav nas ta jed pogreje, se jo da jesti vse leto.

PRILOGE

Krompir (priloga svinjskim kotletom) predhodno skuhamo v slani vodi, korenje blanširamo v vreli vodi 8-10 minut. Krompir in korenje prerežemo na pol in popražimo na segretem olivnem olju, dodamo sol, črni poper, česen, maslo in zelišča. Za čebulno marmelado narežemo modro čebulo na dolge rezine, ki jo zlato prepražimo v ponvi. Dodamo sladkor, timijan, prilijemo rdeče vino (ali vodo), dodamo malo masla, balzamičnega kisa in ribezove marmelade ter solimo in sladkorja po okusu.

SLADICE IN PRIGRIZKI

Maizes Zupa (nekakšen puding) koruzna juha ali latvijska juha iz rženega kruha, čudovita, ne preveč sladka latvijska sladica in okusen način da se porabijo ostanki rženega kruha. Potrebujemo razmočen rženi kruh, sladkor, vodo, brusnice, suho sadje, cimet in stepeno smetano. Juha se kuha v vodi na majhnem ognju in prepoji s sladkostjo suhega sadja. Dodatek cimeta, nageljnovih žbic in malo rjavega sladkorja okrepi pikanten okus rži. Ko je pripravljeno, se postreže hladno in prelito s stepeno smetano.

Krompirjeve palačinke (www.1188.lv/en/news)

Kartupeļu Pankūkas, krompirjeve palačinke – plitvo ocvrte palačinke iz naribanega ali mletega krompirja, moke in vezivne sestavine, kot je jajčna ali jabolčna omaka, pogosto začinjene z naribanim česnom ali čebulo in začimbami. Lahko so preliti z različnimi začimbami, od slanih do sladkih, ali pa jih postrežemo navadne.

Rupjmaizes Kārtojums (rženi kruh v plasteh) je ikonična latvijska sladica in velja za eno od narodnih jedi. Za razliko od juhe iz rženega kruha, sestavine niso mešane, ampak v plasteh. Ržene drobtine, marmelada, stepena smetana in cimet so vse, kar potrebujemo za pripravo te klasične latvijske sladice, lahko pa uporabimo še veliko vrst marmelade ali pa namesto cimeta po vrhu posujemo čokolado. Večplastni rženi kruh je tradicionalna latvijska sladica iz rženih drobtin, marmelade iz črnega ribeza ali brusnic in stepene smetane. Prelit je z naribano temno čokolado in/ali cimetom, pogosto pa se ga postreže s svežimi jagodami in skutnim sladoledom.

Alus uzkodas (prigrizki ob pivu). Latvijci so ljubitelj piva, k pivu pa radi naročajo prigrizke. Priljubljen je česnov kruh – grisini popečeni s česnom -, neverjetno okusen, če ga pomakamo v sirovo omako, priljubljene so tudi sirove plošče, saj je Latvija domovina okusnih sirov in narezkov, slani vaflji s sirom in kumino ali topel sirov prigrizek na čipsu in zelenjavi.

 


Top 17 Traditional Food in Latvia

15 Traditional Dishes to Look for in Riga 

13 Unique Latvian Food and Drink 

V Latviji bomo na kolesu preživeli nekoliko več dni, zato je tudi seznam hrane in pijače nekoliko daljši od estonskega!

Rupjmaize, tradicionalen latvijski rženi kruh velja za glavno jed latvijske prehrane. Kruh temno rjave barve je  iz ržene moke, slada in kumine. Prve pisne omembe tega kruha najdemo v knjigi receptov iz leta 1901.  Kruh se v peči na drva speče iz grobe ržene moke (tip 1740. ali 1800.), z dodatkom slada in kumine, kar daje kruhu značilen okus in aromo. Zaradi mešanice okusov je to ena najbolj intenzivnih vrst kruha. Uporablja se tudi za pripravo Rupjmaizes kārtojums, tradicionalne latvijske sladice. Salinātā rudzu rupjmaize pa je posebna vrsta rženega kruha, ki se sladka tako, da se del ržene moke prelije z vročo vodo. V EU je bil leta 2013 registriran kot zajamčena tradicionalna posebnost.

ZAJTRK

bukstinbiezputra (foodvagabonds.com)

Bukstinbiezputra je nacionalna jed. Zgodba sega v XVIII. stol., ko latvijski kmetje začno pridelovati krompir in so zapisani prvi recepti. Recept se prenaša iz roda v rod in počasi postane to, kar je danes, prava babičina jed, lepa in slana kaša iz ječmenovega zdroba, krompirja, čebule, slanine, kopra in kančka kisle smetane. Če to ni  kombinacija, ki vam dala vse kalorije za cel dan, potem ne vem, kaj je.

 

JUHE IN ENOLONČNICE

Aukstā Zupa (www.willflyforfood.net)

Aukstā Zupa (hladna juha)  je osvežilna latvijska hladna juha nenavadne temno rožnate barve iz pese, kumar, kefirja, trdo kuhanih jajc in mlečne klobase. Zelenjava, kot sta koper in kapesota, je nujna, večina ljudi pa uživa tudi v juhi s kančkom kisa.

Vse sestavine zmešamo, začinimo s soljo in poprom ter pustimo juho v hladilniku, da se dobro ohladi. Priporočljivo je, da juho postrežete z nekaj rezinami temnega kruha. Aukstā zupa je sezonska jed, zato jo pozimi skoraj nemogoče najti v restavracijah, večina krajev pa ima poleti juho na jedilniku.

Frikadeļu zupa ali juha z mesnimi kroglicami je pripravljena iz mletega govejega in svinjskega mesa (1:3), krompirja, jajca, krušnih drobtin, zelenjave (korenček, lovorov list) in začimb (poper. sol). Brez bujonske kocke ne gre (bližnjica?). Latvijska juha z mesnimi kroglicami je okusna že sama po sebi, vendar je resnično boljša s kančkom kisle smetane in ob temnem rženem kruhu.

Skābeņu Zupa (willflyforfood.net)

Skābeņu Zupa je priljubljena latvijska juha iz navadne kislice – goveje juhe, sesekljanih listov kislice, ječmena, čebule, krompirja in limoninega soka. Pogosti dodatki vključujejo naribano korenje in prekajena svinjska rebra, medtem ko se trdo kuhana jajca in kisla smetana običajno uporabljajo kot okras.

Pelēkie zirņi ar speķi je latvijska narodna jed, vrsta enolončnice iz lokalnega sivega graha (podobnega čičeriki), ocvrte čebule in narezanih kock slanine. Jed so izumili, ko so domačini porabili svoje zaloge posušene in konzervirane hrane. Latvijski sivi grah vpisan v register narodnih proizvodov EU in v folklori simbolizira bogastvo in vitalnost. Jed je še posebej priljubljena pozimi, saj je krepka in nasitna jed. Skleda graha s slanino vas ogreje od znotraj in vam da energijo, ki jo rabite za nadaljnje raziskovanje dežele.

GLAVNE JEDI

Karbonāde ar Kaulu (www.visitjurmala.lv)

Karbonāde ar Kaulu, svinjski kotleti s kostjo. Za priljubljeno jed rabite začimbe, maslo, vodo, bujon in svinjske kotlete s kostmi in pogosto še (kuhan) krompir za prilogo. Sesekljamo timijan, česen, rožmarin in koriander ter stremo črni poper v zrnju. Narezane svinjske kotlete damo v skledo, prelijemo s tremi žlicami olivnega olja, dodamo sol in sladkor, vse premešamo in pustimo marinirati 20 minut. Meso popečemo na segreti ponvi z obeh strani, nato ga postavimo pokonci na rob, kjer ni kosti, in vsako stran pražimo na zmernem ognju 3-4 minute. Nato ga dušimo v pečici ali v ponvi s pokrovom in dodamo malo vode.

Asinsdesal je latvijska verzija krvave klobase oziroma krvavice, ki je bila že od starodavnih Latgalskih časov, vzhodno baltskega plemena iz V. ali VI. stol., o čigar poreklu ni nič znanega. Ta latvijska klobasa, narejena iz ječmenovega zdroba, masti, brusnic, prašičjih črev in krvi, zveni kot nekaj iz grozljivk, če pa k temu dodamo še dejstvo, da se jo je z brusnično marmelado brez sladkorja, bi lahko mislili, da je tu nekdo nor, še posebej, ko vemo, da ima Latvija neskončno morsko obalo za ribolov!

Latvijas cūkgaļas bumbiņas (latvijske mesne kroglice), mesne kroglice, imenovane tudi kotlete, so priljubljena jed v latvijski kuhinji. Poleg mletega mesa kroglice vsebujejo še bel kruh, namočen v mleko, zaradi česar so mehkejši in sočnejši. Mesnim kroglicam se običajno priložita krompirjem in kislim zeljem. Če ga še niste naročili, je to še ena priložnost, da poskusite latvijsko kislo zelje.

Karbonade je ocvrt paniran svinjski kotlet (dunajski zrezek), na tanke rezine narezan svinjski kotlet, oblit z moko in jajci. Je še ena edinstvena latvijska hrana, v Latviji zelo priljubljena glavna jed, ki jo pogosto pripravljajo tako doma kot uživajo v restavracijah.   

Cūkas stilbs (svinjska krača). V preteklosti je bila svinjina najcenejše meso v Latviji, zato vas ne bi smelo presenetiti, da je to tudi najbolj priljubljeno meso v državi. V Latviji lahko najdete veliko jedi na osnovi svinjine. Poleg omenjenih mesni kroglic je svinjska krača še ena odlična jed iz svinjine, še posebej, če smo lačni. Pečena svinjina je običajno hrustljava zunaj in sočna znotraj, porcija pa ponavadi prevelika, da bi jo zdelali sami. Običajna prologa h krači sta tudi v Latviji krompir in kislo zelje. Tudi zelje bo treba poskusiti.

Kūpinātas zivis

 Prekajena riba 

If you look at Latvia’s long coastline, it shouldn’t come as a surprise to you that Latvians like eating fish. Initially, locals smoked the fish to preserve it. Today, they keep up with this tradition because they enjoy the taste.

If you try Latvian smoked fish, you will understand why this local delicacy is popular. The smoky flavour combines well with the taste of local fish like herring, pike, plaice or cod.

You can find smoked fish in most fishing villages along the coast. If you don’t have the time to visit these, head to the Riga Central Market. Here, you can buy and sample various types of fish and seafood. Or, if you want to taste Latvian smoked fish at home, you can find smoked sprats in oil on Amazon.

Če pogledate dolgo obalo Latvije, vas ne bi smelo presenetiti, da Latvijci radi jedo ribe. Sprva so domačini ribe dimili, da bi jih ohranili. Danes ohranjajo to tradicijo, saj uživajo v okusu.

Če poskusite latvijsko prekajeno ribo, vam bo jasno, zakaj je ta lokalna poslastica priljubljena. Dimljen okus se dobro ujema z okusom lokalnih rib, kot so sled, ščuka, morska plošča ali trska.

Prekajene ribe najdete v večini ribiških vasi ob obali. Če nimate časa, da bi jih obiskali, se odpravite na osrednjo tržnico v Rigi. Tukaj lahko kupite in poskusite različne vrste rib in morskih sadežev. Ali pa, če želite doma okusiti latvijsko prekajeno ribo, lahko na Amazonu najdete prekajene papaline v olju.

 

Prekajene ribe so v Latviji jedli že stoletja in je še danes priljubljena jed.

Ni posebnega recepta za prekajeno ribo, ki bi ga lahko postavili nad drugega, vendar bi bil moj najljubši dimljena pinoga. Če kdaj naletite na ribiško vasico na obalah Kurlandije, potem jo morate imeti.

Pearl Barley Risotto

We came across this unusual dish in the Folkklubs Ala Pagrabs in Riga, a restaurant and bar where we enjoyed fantastic food.

Latvian cuisine is rich in locally grown food, including potatoes, mushrooms, berries and various grains. One of them is barley, which you can find in soups, as a base for porridge or, also, as a base for risotto.

The risotto also included onions, smoked meat and sour cream, which combined to a hearty and delicious flavour. While this dish will warm you up in winter, we are convinced that you can eat it all year long. It is certainly tasty enough!

JEČMENOVA RIŽOTA
Na to nenavadno jed smo naleteli v Folkklubs Ala Pagrabs v Rigi, restavraciji in baru, kjer smo uživali v fantastični hrani.

Latvijska kuhinja je bogata z lokalno pridelano hrano, vključno s krompirjem, gobami, jagodami in različnimi žiti. Ena izmed njih je ječmen, ki ga najdemo v juhah, kot osnovo za kašo ali tudi kot osnovo za rižoto.

V rižoto so bili še čebula, prekajeno meso in kisla smetana, ki so se združile v močan in slasten okus. Čeprav vas bo ta jed pogrela pozimi, smo prepričani, da jo lahko jeste vse leto. Zagotovo je dovolj okusno!

PRILOGE

Krompir (priloga svinjskim kotletom) predhodno skuhamo v slani vodi, korenje blanširamo v vreli vodi 8-10 minut. Krompir in korenje prerežemo na pol in popražimo na segretem olivnem olju, dodamo sol, črni poper, česen, maslo in zelišča. Za čebulno marmelado narežemo modro čebulo na dolge rezine, ki jo zlato prepražimo v ponvi. Dodamo sladkor, timijan, prilijemo rdeče vino (ali vodo), dodamo malo masla, balzamičnega kisa in ribezove marmelade ter solimo in sladkorja po okusu.

SLADICE in prigrizki

Maizes Zupa (nekakšen puding) koruzna juha ali latvijska juha iz rženega kruha, čudovita, ne preveč sladka latvijska sladica in okusen način da se porabijo ostanki rženega kruha. Potrebujemo razmočen rženi kruh, sladkor, vodo, brusnice, suho sadje, cimet in stepeno smetano. Juha se kuha v vodi na majhnem ognju in prepoji s sladkostjo suhega sadja. Dodatek cimeta, nageljnovih žbic in malo rjavega sladkorja okrepi pikanten okus rži. Ko je pripravljeno, se postreže hladno in prelito s stepeno smetano.

Kartupeļu Pankūkas, krompirjeve palačinke – plitvo ocvrte palačinke iz naribanega ali mletega krompirja, moke in vezivne sestavine, kot je jajčna ali jabolčna omaka, pogosto začinjene z naribanim česnom ali čebulo in začimbami. Lahko so preliti z različnimi začimbami, od slanih do sladkih, ali pa jih postrežemo navadne.

Rupjmaizes Kārtojums (rženi kruh v plasteh) je ikonična latvijska sladica in velja za eno od narodnih jedi. Za razliko od juhe iz rženega kruha, sestavine niso mešane, ampak v plasteh. Ržene drobtine, marmelada, stepena smetana in cimet so vse, kar potrebujemo za pripravo te klasične latvijske sladice, lahko pa uporabimo še veliko vrst marmelade ali pa namesto cimeta po vrhu posujemo čokolado. Večplastni rženi kruh je tradicionalna latvijska sladica iz rženih drobtin, marmelade iz črnega ribeza ali brusnic in stepene smetane. Prelit je z naribano temno čokolado in/ali cimetom, pogosto pa se ga postreže s svežimi jagodami in skutnim sladoledom.

Alus uzkodas (prigrizki ob pivu). Latvijci so ljubitelj piva, k pivu pa radi naročajo prigrizke. Priljubljen je česnov kruh – grisini popečeni s česnom -, neverjetno okusen, če ga pomakamo v sirovo omako, priljubljene so tudi sirove plošče, saj je Latvija domovina okusnih sirov in narezkov, slani vaflji s sirom in kumino ali topel sirov prigrizek na čipsu in zelenjavi. 

 

Trasa na Mapy.cz

Popolnoma ravna etapa dolga 77 km in s 50 v. m. Ob poti si bomo na kratko (peljali skozi) ogledali edino večje mesto Nowy Dwor Gdanski (9.500 preb., cerkev Preobrazbe, župnijska cerkev sv. Brezmadežnega srca Marijinega, muzej, zgodovinski park in kulturni center Żuławy, stara kašča, nekaj zanimivih ulic), se pri Jantaru zapeljali do morja (kopanje bo obvezno), od tam pa do cilja (večinoma po EV13) v nekdanjem pomembnemu trgovskemum središču in pomembnem pristanišču Gdansk.

Gdansk, reka Motlava (en.wikipedia.org/wiki)

Gdansk, cerkev sv. Marije (en.wikipedia.org/wiki)

Pred prikolesarimo do hotela, bomo naredili še nekaj pravokotnih ovinkov in se s postanki peljali mimo večjih zanimivosti Gdanska (video) – Dolgi trg (Dlugi Targ) z Neptunovim vodnjakom in celo vrsto pomembnih stavb, med njimi Artusov dvor, Mestna hiša in na koncu Zlata vrata, stara hiša Ławy, stolnica sv. Marije s Kraljevo kapelico, Vodnjak štirih četrti na trgu Grobla l., cerkev sv. Jana, cerkev sv. Nikolaja s samostanom patrov dominikancev, romaneskna klet (pivnica?), pokrita tržnica oziroma Tržna dvorana, cerkev sv. Katerine z muzejem stolpnih ur in samostanom očetov karmeličanov. cerkev sv. Brigite, cerkev sv. Jerneja, cerkev sv. Jakoba s samostanom očetov kapucinov, še drugič prečkamo kanal Raduni in smo pri hotelu Bonum Old Town.

Po namestitvi v hotelu se bomo (nekateri) odpravili do reke Motława in se sprehodili po Dolgem obrežju (Długie Pobrzeże) s številnimi zanimivostmi (Labodji stolp, Pomorski muzej, Arheološki muzej, Hiša Naravoslovnega društva, številna vrata v mesto (7)). 

Ob nabrežju je tudi precej restavracij, od sušija do klasične poljske kuhinje. Predlagam, da zaključek kolesarske avanture proslavimo na skupni večerji v Ostravi (recimo da naročimo tipično češko večerjo v restavraciji Moravská chalupa), tu pa se “razletimo” v manjših skupinah. Najbolje je po Tripadviserju ocenjena Restauracja Motlava (dobro se slišijo račja prsa, na žaru popečen pire korenja in pomaranče, karamelizirana rdeča pesa v medu in balzamični kremi, kitajski brokoli, perutnina in brusnična demiglace omaka z rdečim vinom (19€), svinjska lička dušena v lastni omaki z jabolčnikom in zelenjavo, karamelizirana rdeča pesa v medu in šlezijski cmoki  (14€) ali svinjska krača na žaru, s hrustljavo kožico, kislo zelje popečeno s slanino, pečen krompir s česnom in zelišči, gorčica, hren (16€)) ali pa v pivnico Gdanski Bowke tudi z “desko” piva in brezalkoholnim pivom.

<<< NAZAJ   NA ZAČETEK >>>