Miklavžev recept za mineštro (Minestra di San Nicola)

Monteleone di Spoleto (wikipedia, Zyance)

Monteleone di Spoleto (978 m n. m., 700 preb.),  vas se v antiki imenuje Brufa, je zaradi precejšnje nadmorske višine in bližine reke Corno priljubljena turistična točka predvsem tistih, ki v poletni vročini iščejo osvežitev. Območje je naseljeno že v bronasti dobi (v bližini so izkopali 44 grobov), do tu pridejo tudi Etruščani (bližnji Poveljnikov hrib, Colle del capitano, je pomembno arheološko najdišče), iz tega obdobja pa so tudi lesena dvovprega iz hrasta, danes v Metropolitanskem muzeju v New Yorku, in dva keliha (okrog 530 pr. n. št.). V vasi pritegne pozornost stolp z uro – nekdanja vrata v srednjeveški grad, ogledati pa si je vredno še Bernabòjevo palačo (XV. stol.), samostan in cerkev sv. Frančiška (XIV. stol.) z dvema neenako visokima ladjama in s freskami iz istega časa ter cerkev sv. Nikolaja z oltarnima slikama, ki ju pripisujejo Ghezziju in Masucciju.

Monteleonesi so še posebej ponosni na piro (farro) z zaščitenim geografskim poreklom (DOP – Denominazione di Origine Protetta), iz katere skuhajo mineštro na predvečer praznika zaščitnika kraja, sv. Miklavža iz Mirte oziroma sv. Nikolaja iz Barija, 5. decembra.

SESTAVINE: štiri pesti pire, veliko čebule, zelena, malo oljčnega olja, pelati ali paradižnikova mezga in po želji še dva krompirja.

PRIPRAVA: na drobno sesekljajte čebulo in zeleno, ju v loncu popražite na olju, da čebula zarumeni, popražite še paradižnik, nato pa prilijte veliko vode. Ko zavre, ji dodajte piro. Da jedi ne prismodite, jo stalno mešajte, po kakšni uri je mineštra kuhana. Na koncu ji lahko dodate še ščepec pekoče paprike.

Povzeto po vodniku:                                   

 S kolesi po srednji Italiji – I. del:        Umbrija (2009)

Ko zjutraj ali v poznem popoldnevu peljem na sprehod našega psa in ko dvo-kilogramsko zverino spustim s povodca, da se zapodi po okoliških travnikih in njivah, imam čas, da si na sprehodu od kozolcev do cerkve sv. Jakoba in nazaj od daleč ogledujem številne cerkve, ki krasijo barjanske osamelce in vzpetine na obrobju Barja.

V pozni jeseni, ko krona dreves, ki obkroža barjanski osamelec Blatna Brezovica, odvrže listje, se prikaže še nekaj cerkev (skupaj je vseh, vključno s cerkvijo sv. Jakoba v Blatni Brezovici, tako kar sedemindvajset(!)), za katere pa je treba imeti tudi nekaj fantazije in sokolje oko, da jih skozi goste veje tudi opazimo (PREBERI VEČ)

Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti železne dobe v srednji Evropi, ki govorijo keltske jezike in imajo podobno kulturo, so eno največjih antičnih ljudstev v Evropi, bivajo severno od Alp ter v delu zahodne Evrope od pozne bronaste dobe naprej. Kelti kljub visoki stopnji kulturne enotnosti, ki povezuje vse dele keltskega sveta v celoto, ne ustvarijo enotne države – obstajajo le manjše državne enote, okraji, z vodji, sodniki, vojaškimi guvernerji in nižjimi vojaškimi poveljniki, ki za svoje delo odgovarjajo senatu, najvišjemu predstavništvu sodne oblasti.

Po letu 450 pr. n. št. se zaradi prenaseljenosti okoli 300.000 Keltov začne seliti na ozemlje od Pirenejev do Britanskega otočja na zahodu, na vzhodu do Male Azije in na jugu na Apeninski polotok in na Balkan. Preseljevanje Keltov se konča na začetku III. stol. pr. n. št. in na vrhuncu zasedajo prostrano ozemlje od Atlantskega oceana pa vse do Črnega morja.

Gradišče na Tičnici (vir: Gaspari, Masaryk (2009))

Kelti pridejo v Slovenijo v IV. stol. pr. n. št., od Koroške do Karavank, pretežno ozemlje Bojev, jo naselijo Noriki, Ljubljansko kotlino, Gorenjsko, Dolenjsko in severni del Bele krajine Tavriski in proti jugu potisnejo Ilire, Karni pa se naselijo na idrijskem in notranjsko–kraškem ozemlju in proti zahodu potisnejo Venete. Continue reading

Približuje se Martinovo in marsikdo si je že ogledal raco ali gos za praznično večerjo. Lovci na Barju so strašili in pokali že prejšnji eden, ne vem sicer, koliko so nastrelili, ker sem raje držal varnostno razdaljo. Raco pa so znali dobro pripraviti že staroselci, Kelti, oziroma bolj natančno, Tavriski, ki so se v naših krajih zadrževali do prihoda Rimljanov. 

(vir: Reuters)

Kelti so bili znani kot dobri jedci, pa tudi kot pivci medice in piva, saj je njihov recept za resjevo pivo (Fraoh Ale) star že skoraj tri tisočletja.

Svojo raco sicer še čakam, sem pa treniral z ribami v glini (rabim še malo vaje). …

POLNJENA RACA V GLINI PO KELTSKO

V kameni dobi seveda električnih ali plinskih pečic še, ogenj pa že je..

Continue reading

Po Frankovski poti v Rim 

Celotno traso, od Londona in vse do Brindisija, smo prekolesarili med leti 2010 in 2012 (del poti, od prelaza Veliki Bernard do Rima, je že popisana, drugi dve reportaži (London–Veliki sv. Bernard in Rim–Brindisi) pa sta še v pripravi), počasi pa se spodobi, da jo vsaj del, tudi prepešačimo. V dvanajstih (začetek v San Gimignanu, 320 km), enajstih (Monteriggioni (293 km) ali Colle di Val d’Elsa (305 km)) ali desetih (Siena (270 km)) dneh bomo premagali zadnje kilometre pred večnim mestom, med potjo pa si ogledali zanimive kraje v Toskani in Laciju in čudovito naravo, od tipične toskanske s cipresami, do tipične lacijska (oziroma rimske) s pinjami na vrhu gričev. Da o izvrstni hrani in vinu ob poti niti ne govorim (več…).

Za konec (moje) kolesarske sezone, za soboto, 19.10.2013 (v primeru slabega vremena pa en teden kasneje) napovedujem tradicionalen (8.) kolesarki kostanjev piknik – krajše kolesarjenje (TRASA) po zaključku pa druženje ob hrani in pijači (in kostanjem) v Ribiškem domu (po novem v Rajskem vrtu) – pred domom je ob 10. uri tudi start. Mahnili jo bomo po Barju, se seznanili z njegovo bogato zgodovino in naravnimi znamenitostmi (koliščarji, Tavriski, Mali plac, Jurčevo šotišče, mezolitska nahajališča, stara vaška jedra, …), nato pa zavili na bolj razgiban teren – Polhograjske dolomite (Zaklanec, Dvor, Polhov Gradec, Šentjošt, Samotorica, Horjul).

Kot kaže današnja (15.10.2013) napoved, bo v soboto vreme lepo!

Je v vas več potovalnega in raziskovalnega duha, kot vam jih nudijo pripravljeni programi turističnih agencij, ki se ukvarjajo z organizacijo kolesarskih izletov in potovanj? Veste, kaj bi radi, pa za pripravo potovanja nimate dovolj časa ali znanja? Ekipa izkušenih kolesarjev, ki je v zadnjem desetletju prekolesarila Evropo od Gdanska mimo Ogleja do Rima (Jantarjeva pot), od izliva Donave v Črno morje do »Konca sveta« (Finisterre) na obali Atlantskega oceana (argonavtska avantura in Camino sv. Jakoba), od Londona do Brindisija (Frankovska romarska pot – Via Francigena), od izvira Tise v Ukrajini do doma in »predelala« srednjo (Umbrija, Toskana, Lacij, Marke, Abruci) in južno (Bazilikata, Apulija) Italijo, ter Češko, Slovaško in Madžarsko, vam lahko uresniči vaše želje, tako glede trajanja potovanja kot glede razgibanosti terena, dolžine dnevnih etap, kulinaričnih, kulturnih, zgodovinskih in drugih turističnih zanimivosti. Lahko vam samo začrtamo pot in izdelamo kratek vodnik po poti (z GPX sledmi), lahko pa vam organiziramo tudi prenočevanje, spremljanje s prevozom prtljage ter spremljanje in vodenje skupine na kolesu. Organiziramo vam lahko tudi vandranja po znanih ali manj znanih poteh – npr. po Frankovski romarski poti, ki ima od Londona do Rima kar 79 postaj (1.700 km).

Pripravljenih imamo tudi nekaj standardnih enodnevnih kolesarskih potepanj z vodenjem po Barju in okoliških hribih (v dolžini od 20 pa do 100 km), po Vrhniki (tudi po Cankarjevih spominskih obeležjih) in Barju (s poudarkom na prazgodovini) pa se lahko tudi sprehodimo.