(8,0 km, 130 v.m.). Menimo, da vrhniški odsek državne kolesarske ceste po Barju med Borovnico in Horjulom, vsaj kolikor smo uspeli na hitro pogledati projekt. Naš predlog je, da se iz Borovnice pripelje kolesarsko pot na (novo) brv pri Kaminu (lahko tudi v so-investitorstvu obeh občin). Brv je že dlje časa načrtovana, čez njo pa bomo imeli vzpostavljeno kolesar-sko povezavo tudi do gradu Bistra. Na vrhniški strani razen nekaj metrov kolo-voza na Barju, ni lastniških problemov. Odseka AB in CD se asfaltirata, če je taka želja državnih načrtovalcev kolesarskih poti. Če je res, da za vrhniški del poti namenjajo več kot milijon evrov, bomo oba odseka (on še kakšnega tudi asfaltirali. Pri točki A je treba kolovoz nasuti vsaj en meter visoko na dolžini kakšnih stotih metrov, ker je v poplavnem obdobju Barja kolovoz pod vodo. Da domačini ne bodo »tolkli« bližnjice proti Drenovem Griču, se pri točkah A in B uredijo potopni količki na daljinca, ki se ga po enega izroči vsakemu lastniku parcel, ki imajo urejen dostop s tega kolovoza.


(19,4 km, 400 v.m.). Krožno pot lahko začenjamo kjerkoli, predlagam, da se začenja in končuje v športnem parku Drenov Grič in da se na kolesarjenje podamo v smeri urinega kazalca. Glavne zanimivosti ob poti sta Kuclerjev kamnolom in kamnolom Lesno Brdo, Mala Ligojna in Blatna Brezovica. Cenovno ni zahtevna, prav tako ne organizacijsko, poteka po gozdnih pote, deloma po trasi stare železnice in po asfaltnih cestah, vse v javnem dobru.

 

 

 


(5,6 km, 0 v.m.). Srednji odsek (b) smo obdelali med prednostnimi oziroma za izvedbo nezahtevnimi kolesarskimi potmi,  zahtevnejša pa sta prvi in zadnji. Resda oba odseka lahko speljemo po asfaltnih cestah ampak temu predlog kolesarske poti v Podlipo ni namenjen.

Prvi odsek bi od nekdanje železniške trase speljali mimo nekdanje ščetinarne in po robu obrtne cone v Sinji Gorici ter mimo kompostarne Rosa do ceste Vrhnika – Velika Ligojna (polovica poti je lepa makadamska cesta, del pa gre po slabem kolovozu sredini travnika), na asfaltu bomo za nekaj metrov zavili levo in se nato na drugi strani ceste priključili na že realiziran odsek. Tretji odsek je pravzaprav še precej odprt, praviloma pa bi ga speljali med desnim bregom Podlipščice in bližnjim hribovjem (ampak ne preveč visoko, ker se višinski metri hitro naberejo). Odseka a in c sta predvidoma v celoti v zasebni lasti.

Odsek a (najkrajša različica) v naravi predstavlja 350 m travnika ali slabega kolovoza v zasebni lasti, v javnem dobru pa 200 m asfalta, 350 m kolovoza in 1.600 m utrjene makadamske ceste. Odsek c (najkrajša različica) pa 2,800 m travnikov, 200 m kolovozov in 100 m asfalta. Skupna dolžina odsekov je 5,6 km. V letu L+1 se pripravi analizo različic s študijo izvedljivosti, v treh letih pa dokonča najprej odsek a nato pa še odsek c.


(14.5 km, 50 v.m.). Zaradi zasebnega lastništva daljših odsekov poti, je nekoliko bolj zahteva od Bevške. Speljali jo bomo po dobri polovici Bobrove poti na severu, na jugu pa jo bomo uskladili s traso Koliščarske kolesarske poti. Z načrtovano potjo bomo povezali bevško Učno pot in Bobrovo pot na levem bregu Ljubljanice, na desnem bregu pa Kotnikove bajerje s Kaminom.

Brv pri bajerjih in Kaminu sta že v projektu KKP, zato tu stroškov izgradnje ne bomo upoštevali, v stroških ne bomo upoštevali že zgrajenih odsekov Bobove poti ali KKP (označeno rumeno), prav tako pa se ne bomo ukvarjali s problemi lastništva in pridobivanja soglasij na južnem delu poti (označeno zeleno).

Največji zalogaj bo na Barju najti povezavo prav med Bevkami in Blatno Brezovico ter med Blatno Brezovico in Ribiškim domom oziroma brvi čez Ljubljanico. Sicer še vedno obstaja alternativa po asfaltni cesti med Bevkam in Sinjo Gorico (tudi medkrajevna kolesarska po L034), a pravega čara po ozki in prometni cesti ni (na mapi označeno z oranžnimi zvezdicami).

Med številnimi različicami sem za obračun vzel le eno (14,5 km, 0 v. m,). Odkupi zemljišč, kot drugje, v ceni niso upoštevani. V letu L+1 se pripravi študija izvedljivosti z idejnim projektom, v  L+2 (40%) in L+3 (60%) pa uredi kolesarska pot.

Odsek 14/A: Ko bo kolesarska pot speljana do Kotnikovih bajerjev se Blatna Brezovica poveže z Vrhniko, po KKP do brvi čez Ljubljanico pri Petrolu, od tam pa po obstoječih klesarskih poteh v različne smeri. Dodatni stroški niso predvideni, razen morda kakšna oznaka poti in smerna tabla.


(9,5 km, 20 v.m.). Pot bo speljana po obstoječih poteh razen dveh odsekov označena z rdečo barvo, ki sta v zasebni lasti. Vodila bo od Športnega parka v Bevkah do TMS Bistra (9,5 km). Del poti mimo nekdanjih hlevov Ljubljanske mlekarne je asfaltiran. Ob Strženu na obstoječi Učni poti Bevke še ni bil urejen (sprehajalna pot je bolj podobna za motokros po močnem deževju), stometrski odsek mimo zajetja pa bo nov, Če se ne uredi lastništvo bo šla pot mimo osnovne šole (svetlo modra barva).

Odsek po Strženu (0,8 km travnikov v zasebni lasti, 1,1 km kolovozov in 2,3 km makadamskih cest v javnem dobru, v dolžini odseka so pa upoštevani) in brv čez Ljubljanico pri Kaminu sta skupna s Koliščarsko kolesarsko potjo, zato ju tu ne bomo uvrščali (razen nekaj dodatnih informacijskih tabel) med stroške ali probleme bodisi pridobivanja služnosti bodisi odkupa zemljišč. V letu L+0 se pripravi študija izvedljivosti z idejnim projektom, v  L+1 pa uredi kolesarska pot.


(10,0 km, 20 v.m.). Pot bo od DRL do krožišča pri Hoferju speljana bo obstoječi kolesarki poti, tam bo prečila avtocesto po obstoječi cesti do križišča pred gasilskim domom, tam pa v tretjem izvozu zavila na Barje. Ko bo dokončno trasirana južna obvoznica, bomo pot speljali čez Impex, ob Ljubljanici, pod avto-cesto in mimo smetišča do ceste Sinja Gorica – Blatna Brezovica. Tam bo zavila levo do krožišča, pri krožišču pa v prvem izvozu na Barje. Pot bo na Barju speljana po dobo utrjeni (in vzdrževani) makadamski cesti do nove asfaltirane ceste. Tam bo zavila desno, zapeljala do Jurševega šotišča in nazaj, pri drugem pravokotnem ovinku pa bo nadalje-vala naravnost po kolovozu. Za brvjo zmanjka kolovoza, tu bo treba nekaj sto metrov zgraditi pot na novo (zemljišče je seveda v zasebni lasti).

Če z lastniki ne bo dogovora, bomo do Malega placa pot speljali po obstoječi poti (označeno svetlo modro). Do ceste Log-Bevke jo bomo speljali po obstoječem kolovozu v naravnem rezervatu, od tam pa do Športnega parka Bevke po kolovozih v zasebni lasti ali dodani novi kolesarski cesti k obstoječi cesti. Gradnjo poti načrtujemo za leti L+1 (1/3) in L+2 (2/3).


iIejni projekt Koliščarske kolesarske poti (KKP) je bil že predstavljen občinski upravi, županu in podžupanu, direktorju Krajinskega parka Ljubljansko barje, namestniku direktorja projekta Barjanske kolesarske poti, ljubljanskemu podžupanu in še marsikomu, podrobno pa je bil objavljen tudi na spletni strani Liste za razvoj Vrhnike in podeželja. Glavna ideja je povezati Ljubljano (špico) z Doživljajskim razstaviščem Ljubljanice (DRL) na Vrhniki in omogočiti turistom, da se na Vrhniko pripeljejo s kolesom po zanimivi in neokrnjeni naravi brez motečega motornega prometa. Idejna študija predvideva upora-bo utrjenih kolovozov ob Ljubljanici, tam pa, kjer jih ni, se leseno kole-sarsko pot spelje na kolih čim bližje Ljubljanici. V kolikor se bo dalo (se prvi, da se pridobi soglasje lastnika, torej države) se pot na kolih spelje po parcelni številki korita Ljubljanice. V kolikor se tega ne bo dalo, bo precej več dela z lastniki številnih parcel, ki se dotikajo državne parcele. Na skici je narisan malo širši koridor, vendar z vsakim odmikom od Ljubljanice kolesarska pot izgubi del svojega čara (recimo kolesarjenje po poti na kolih, ko je vsenaokrog poplavljeno in skoraj pravo morje).

Ob poti se postavi nekaj (vsaj pet) tematskih parkov (koliščarji, flora, favna, značilnosti barja z Malim placom in Jurčevim šotiščem, kraški pojavi kot so udoli, zatrepne doline in jame, izviri Ljubljanice, Reka sedmih imeni, arheološke najde z zakladom iz Ljubljanice, keltsko svetišče pri Kaminu, glinokopi z opekarstvom ..) in prav toliko privezov za čolne na Ljubljanici.

Pot bomo začenjali, kot večino drugih predlaganih, pred DRL, jo speljali na kolih po levem bregu Male Ljubljanice do Močilnika, do Jazonove pesti uporabili sedanjo peščeno pot, jo od tam speljali po desnem bregu Velikega Močilnika do parkirišča, tam zavili desno po makadamski cesti do Susmanovega kozol-ca, tam spet desno in mimo zanimivih svinjakov do Mirk in naprej do lesenega mostu oziroma brvi v Retovju. Tu se hkrati s KKP uredi še krožna pot do »Kafeta« ter izvirov Velike Ljubljanice v Malem in Velikem Okencu. Do cerkve sv. Antona Puščavnika se kolesarsko pot označi na obstoječi poti, pri kaminu, oziroma pri cerkvi pa bo pot zavila do brega Ljubljanice in kot pot na kolih peljala do prve brvi čez Ljubljanico, kjer bo prečila reko.

Po nekdanjem hruškovem drevoredu po pot vodila do športnega parka in naprej po levem bregu Ljubljanice do mostu pri Cankarjevi Enajsti šoli. Pot se spelje pod mostom (v visoki vodi nad mostom), nadaljuje do izvoza iz avtoceste, kjer bo prečila Ljubljanico in po eni od dveh različic (levo ali desno od rimskega Navporta), pripeljala do Kotnikovih bajerjev. Od tem naprej je pot predvidena po levem ali po desnem bregu Ljubljanice z novima brvema pri Ribiškem domu in pri Kaminu, se pri Kaminu nadaljuje po levem bregu do starega korita Ljubljanice in nato po Strženu do točke, ko Stržen v celoti zapusti našo občino. Koliščarsko pot po Strženu se uredi tudi zaradi Učne poti Bevke.

Koliščarska kolesarska pot bo omogočala trženje različne dopolnilne turistične ponudbe – izposojo in prevoz čolnov in koles, vodeni ogledi Barja, tematsko kuhinjo, prodajo krajevne pridelane hrane, nočitve, …

Gradnja kolesarske poti bo zagotovo najdaljša, najzahtevnejša in najdražja od vseh predlaganih poti (pravzaprav bo dražja od vseh skupaj, zato se bo treba potruditi, da se pridobi čim več nepovratnih državnih sredstev in sredstev evropskih skladov.

KKP/III – Kamin-Stržen

(2,0 km, 0 v.m.). Časovno se najprej zgradi odsek pri Kaminu. Pri Pekovem grabnu se zgradi leseno brv čez Ljubljanico (cca 30 m) in s tem zagotovi povezava Drenovega Griča, Bevk in Blatne Brezovice z Bistro in Borovnico. Celotna pot poteka po trasi Učne poti Bevke. Sprva bo pot speljana po utrjeni makadamski cesti ob Ljubljanici, ko pot zavije stran od Ljubljanice pa po kar solidnem kolovozu. Po Strženu bo pot speljana na kolih. Za ta del še niso urejeni lastniška razmerja, poteka pa po občinski meji med Vrhniko in Brezovico pri Ljubljani. Če bi se lahko dogovorili z Občino Brezovico, bi lahko vsaka občina prispevala polovico zneska. Idejni projekt s študijo izvedljivosti se izvede v letu L+0, kolesarsko pot pa zgradi v letih L+1 in L+2.

KKP/I – DRL-KOTNIKOVI BAJERJI

(5,4 km, 0 v.m.) Med številnimi različicami je ovrednotena ena, kot je opisana v nadaljevanju. Cenovno je nekje na pol poti med najdražjo in najcenejšo. Idejni projekt s študijo izvedljivosti se izvede v letu L+1, kolesarsko pot pa zgradi v letih L+2 in L+3. Med DRL (1) in Močilnikom (A) bo pot na kolih po levem bregu Velikega Močilnika (odsek a). Čez Mali Močilnik se zgradi krajša brv (10 m) čez Malo Ljubljanico.

Do Mirk (B) bo pot potekala po makadamski cesti (odseka b, c), od tam pa do mostu čez Ljubljanico v Retovju (Č) večinoma po asfaltu (odsek e), le odsek f  je kolovoz.

Do konjskega klanca (odsek g) poteka po obstoječi makadamski cesti, nato bo zavila na asfalt in bo speljana vse do cerkve (D), kjer bo zavila k Ljubljanici in bo speljana na kolih (odsek j) do brvi (F) malo za sotočjem Male in Velike Ljubljanice (F).

Do mostu pri Enajsti šoli (I) bo pot speljana po levem bregu Ljubljanice, najprej po nekdanjem hruškovem drevoredu (odsek l), v odseku m1 bo na kolih, po športnem parku po travniku do brvi (H) čez Ljubljanico (odsek n) nato do mostu proti Verdu (I) spet na kolih (odsek m2).

Med mostovoma (I, J) in bo pot na kolih ob levi bregu Ljubljanice, pri odcepu za avtocesto bo nova lesena brv čez Ljubljanico (30 m). Do Kotnikovih bajerjev bo (sprva) speljana po obstoječem kolovozu (odseki p, s, š) ob izvozu z avto-ceste, od parkirišča pri bajerjih pa po obstoječi stezi (t) do transport-nega mostu v Sinji Gorici. Tam se zgradi še ena brv čez Ljubljanico (30 m) in tako Kotnikove bajerje poveže s Sinjo Gorico in Blatno Brezovico.

KKP/II – KOTNIKOVI BAJERJI-STRŽEN

(3.9 km, 0 v.m.) Osrednji del KKP poteka v celoti na kolih po levem ali po desnem bregu Ljubljanice, odvisno od ocene stroškov in izvedljivosti lastništvo zemljišč). Pravi-loma bi se morala pot zgraditi na državni parcelni številki korita Ljubljanice.

Dolžina poti se bistveno ne razlikuje. Začne se pri brvi v Sinji Gorici (Kotnikovi bajerji) in konča pri brvi pri Kaminu. Če bo potekala po desnem bregu Ljubljanice, bo treba zgraditi še brv čez Ljubijo (10 m, 30.000,00 evrov) in upoštevati, da je desni breg v občini Borovnica. Idejni projekt s študijo izvedljivosti se izvede v letu L+2, kolesarsko pot pa zgradi v letih L+3 in L+4.

Brvi čez Ljubljanico so tudi del drugih kolesarskih poti in če se KKP ne zgradi, bo treba stroške brvi prikazati pri drugih projektih (K13, K14, K14/A).


(29,1 km, 520 v.m.) Krožna kolesar-ska pot po Menišiji se bo začenjala pred DRL. Sprva no do Močilnika peljala po najnovejši pridobitvi na Tržaški cesti, kasneje pa bo pri DRL prečila Tržaško cesto (upamo, da bo tu zgrajeno tudi krožišče, nato pa do Močilnika po t.i. Koliščarski kolesar-ski poti zgrajeno na kolih. V Močil-niku bo naredila krog do izvirov Veli-kega Močilnika in Jazonove pesti, nato pa se bo nadaljevala čez Mirke (mimo Susmanovega kozolca, doma-čije in svinjakov) do brvi v Močilniku. Tu se bo označila še pešpot do Veli-kega in Malega Okenca. Na Konj-skem klancu se bomo priključili na K7 (Rimsko dolinsko cesto) in jo za-pustili 300 metrov naprej od nadvo-za čez AC. Za drugim skoraj 360 stopinjskim klan-cem in pri oznaki za TV17 se odcepimo od gozdne ceste, ki pelje proti Suhi štirni, Pokojišču, Lazam, Cerknici …

Pot bo čez Menišijo speljana mimo kurirske postaje iz druge svetovne vojne TV17 in kraja, kamor je med drugo svetovno vojno padlo zavez-niško letalo. Na Pokojišče bo peljala že K8 (po njej se lahko zapeljemo po nekoliko krajši nazaj na Vrhniko ali kolesa-rimo naprej do Pokojišča, Rakitne ali Cerknice), zato jo bomo pred Zavrhom obrnili proti Vrhniki, jo v začetku še speljali po nekdanji glavni cestni povezavi Pokojišča z Vrhniko (3,0 km), nato med Velikim Trebelnikom (815 m) in Velikim Lipovcem (753 m) zavili desno v smeri proti Lazam pri Borovnici, nato pa v drugem ostrem ovinku zavili levo, prečkali železniško progo  in pri Pritisku dosegli cesto, ki iz Bistre vodi proti Vrhniki.

Od tu se po najkrajši poti in po asfaltu vrnemo do DRL. Po dogovoru z občinama Cerknica in Rakitna se lahko na Pokojišču pot podaljša proti Rakitni ali Begunjam.

Razen krajših odsekov so gozdne ceste in kolovozi v dobrem stanju, problem pa je, da poti niso vrisane v GIS. Tako se bomo v letih L+0 in L+1 ukvarjali z idejnim projektom in s študijo izvedljivosti različnih tras ter pridobivali soglasja za odseke v zasebni lasti, v letu L+2 pa bomo postavili informacijske in smerne table in po potrebi še nasuli in utrdili pot.

Mislimo, da bo naloga pristojnih služb, da v GIS vrišejo makadamske ceste in kolovoze in jih označijo tudi z lastništvom. To delo seveda ni vključeno v stroške načrtovane kolesarske poti. Dva ovinka v klanec pri  AC (1,1 km) sodita tudi v Občino Logatec, zato bo tudi za ta del potreben dogovor s sosedo.

Če bi bili pri načrtovanju kakšni problemi (čeprav gozdne ceste po večini niso vrisa-ne v GIS, pa so zapleti možni le na kolo-vozu, ki pelje mimo TV17), bomo pot speljali vzhodneje od partizanskega spo-menika (do tja bo peš dobrih pet minut) po dobri makadamski cesti. Pot bo sicer nekoliko krajša (3,2 km) in tudi cenejša (na mapi označeno rdeče). Seveda so v igri še druge različice, na mapi smo vrisali le dve (svetlo modro), prva se priključi na K11, druga pa nad kamnolomom na K8.

 


(9,7 km, 270 v.m.) Kolesarska pot ob Rimskem zapornem zidu (Claustra Alpium Iuliarum – CAI) se bo začela pri delno obnovljenem obrambnem stolpi pod Bukovim vrhom in vodi prvih dvesto metrov po trasi rimske dolinske ceste, nato zavije (trenutno še zaraščen kolovoz) levo v hrib in po dvesto metrih klanca pride do poti, ki vodi po Menišiji (K11). Tam bo zavila levo in bo vodila po K11 do nadvoza čez avtocesto. Nekje v ravni črti od omenjenega obrambnega stolpa je daljši odsek rimskega zidu in bunker Rupnikove linije.

Na drugi strani AC bo pot zavila desno in bo vodila do Vrhniške jame, od tam pa malo nazaj do ceste in nato vseskozi nad železniško progo do Cesarjevega vrha. Tam bo pot prečkala glavno cesto Vrhnika–Logatec in na se drugi strani začenjala v dolg klanec skoraj do Jerinovega Griča. Na sredi poti bomo zavili na Strmico, kjer je nekdaj stala keltski tabor, danes pa ga zaseda vojska, zato bomo (predvidoma) pod speljali mimo vrha do Jezerca (kolovoz je označen v GIS-u, vendar je verjetno v zasebni lasti, 0,3 km) in spustili do Jerinovega Griča, kjer bo pri gostilni Mesec konec te trase. K10 povezuje odseke K2 (Planina), K3 (Geološka prelomnica), K4 (Furmanska pot), K7 (Rimsko dolinsko cesto), K9 (Mizen dol) in K11 (Krog po Menešiji).

Večina poti nad železniško progo, razen na začetku in na koncu, ni vrisane v GIS (3,2 km), del kolovoza pa je za povrhu še zaraščena gozdna steza (0,7 km). Dober kilometer poti bo speljano po Občini Logatec. V primeru kakršnih koli težav pri pridobivanju soglasij lastni-kov, lahko pot do Cesarjevega vrha speljemo po že predlaganem nadalje-vanju furmanske poti (K4) trasi. Kolovoz (na sliki rdeče) je že sedaj v precej dobrem stanju (rabi sicer nekaj kamionov peska), vendar v delu prečka občino Logatec, za to bo z njo nujen dogovor. Medtem ko severno od Raskovca ni ostankov rimskih obrambnih struktur, lahko nekaj ostankov le teh najdemo levo oziroma južneje od stare furmanske poti. V drugem primeru bo pot nekoliko krajša in tudi cenejša.

V prvi fazi (L+0) se izdela idejni projekt s študijo izvedljivosti in uskladi z načrtovanimi potmi v meddržavnem  projektu Claustra+, v letu L+1 pa se prične z gradnjo, bolj s čiščenjem trase in nasipavanjem, in označevanjem poti.


(3,1 km, 30 v.m.) Na odseku b bo pot potekala po kolovozih v občinski lasti, le krajši odsek bo potekal po sedaj še privatnem zemljišču, ki pa ga je lastnica pripravljena prodati. Razen precej jalovine in peska ter obnovitve lesene brvi, druga dela niso predvidena.

Pot se začenja cesti med Vrhniko in Veliko Ligojno, recimo na mostu čez Podlipščico.  Do Burjaka (2) poteka po stari podlipski cesti ob potoku (na skici svetlomodra črta).