trasa_6Kolesarska pot se nadaljuje bodisi po levem bodisi po desnem bregu Ljubljanice do Ljubljanskega predmestja. Kot »olajšavo« se lahko pot namesto ob Ljubljanici spelje po obstoječem kolovozu (č) vse od vodovodnih cevi do Ljubljanskega predmestja (7). Na kolovozu niso potrebni večji posegi.

Vse različice že v celoti potekajo po ljubljanski mestni občini. Za osnovno različica predlagam KK po levem bregu Ljubljanice, koz cenejšo pa pot speljano po obstoječem kolovozu (6-č-7)

Na sami poti ali v neposredni okolici ni večjih znamenitosti, razen že omenjene  Kozlerjeve gošče in Plečnikove cerkve, če smo seveda na pravi strani Ljubljanice.

OCENA STROŠKOV

Nosilec projekta za odsek je v celoti Mestna občina Ljubljana s partnerji (LAS Barje in drugi (viri financiranja – kohezijski skladi, trajnostna mobilnost).

Naprej na odsek 7: Ljubljansko predmestje – Špica >>>

<<< Nazaj na prejšnjo stran


trasa_5

Kolesarska pot se nadaljuje bodisi po levem bodisi po desnem bregu Ljubljanice (seveda je treba upoštevati, da se na desno stran Ljubljanice preseli o v Podpeči) do mostu čez Ljubljanico pri ceveh Ljubljanskega vodovod (nekdaj, še ne tako davno nazaj, so bile cevi prevozne!). V dokumentih sem zasledil, da se pri teh ceveh pripravlja v povezavi s projektom Ižanskih kolišč postavitev brvi čez Ljubljanico. Obe različici sta enakovredni in približno eno dragi. Izračun predlog stroškov je narejen za KK na levem bregu. Načrtovana KK bo v celoti na kolih.

plecnikNekje pri navideznemu sotočju ali izlivu potoka/osuševalnega kanala Drobtinka v Ljubljanico, pot zapusti občino Brezovico pri Ljubljani in preide v ljubljansko »domeno«. Pravzaprav je od Podpeči daje še kakšen kilometer občina Borovnica še na obeh bregovih Ljubljanice, nato se meja preseli na levi breg, slaba dva kilometra pred vodovodnim »mostom« pa se od Ljubljanice oddalji.

Zanimivosti ob poti: Ob sami poti ni večjih zanimivosti.

Zanimivosti v okolici: prav daleč ni Plečnikova cerkev sv. Mihaela in visoko barje Kozlerjeve gošče (zlasti, če bo pot speljana po desnem bregu).

OCENA STROŠKOV

Nosilca projekta je za  odsek sta občini Brezovica pri Ljubljani in Mestna občina Ljubljana. «Pripadajoči« del investicije za Občino Brezovica pri Borovnici znaša 130.000,00 EUR (načrtovani strošek za ureditev 1,3 km poti na kolih), za MO Ljubljana pa 200.000,00 EUR (načrtovani strošek za ureditev 2,0 km poti na kolih).

naprej na odsek 6: Vodovodni most – Ljubljansko predmestJe >>>

<<< nazaj na prejšnjo stran

 


trasa_2a

Pot bo v celoti na kolih in lahko poteka tako po levem kot desnem bregu Ljubljanice. Obe sta približno enako dolgi (4,2 km), vsaka različica pa rabi eno novo brv.bajerji_brvIzbor različice bo odvisen predvsem od širine parcele pripadajoči Ljubljanici in od višina brega (prednost ima višji breg (krajši navpični koli) in stran, kjer bo pot lažje zgraditi pretežno po parcelah v državni lasti (ne levem bregu je tudi nekaj (verjetno) črnih gradenj!).

Izgradnja poti po levem bregu Ljubljanice zahteva gradnjo brvi (2) ob obstoječem transportnem mostu za glino pri bajerjih (brv bo verjetno nekoliko cenejša od tiste pri Kaminu, saj se verjetno lahko nasloni na obstoječi most), različica po desnem bregu Ljubljanice pa rabi brv pri Kaminu (3). Ta brv koloje načrtovana že dlje časa in naj bi Drenov Grič in Bevke povezal z Bistro in Borovnico.

Zanimivosti ob poti: ne glede na izbrano stran, so ob poti številna najdišča iz obdobja kolišč. Na desni strani sta znamenitejši kolišči Stare Gmajne in Hočevarica z najdišči dveh koliščarskih drevakov, dveh koliščarskih lokov ter najstarejšega (5.200 let starega) lesenega kolesa na svetu, kolišča na levem bregu pa so številčnejša a ne tako pomembna razen kolišča Lipovec (tekstil). Vidi se pa tako ali tako nič.

Zanimivosti v okolici: Sedemkilometrska kolesarsko–sprehajalna Bobrova pot v Blatni Brezovici (levi breg), grad Bistra s TMS ter kolišča ob Ljubiji in Bistri (desni breg).

OCENA STROŠKOV

kamin_brv_2

Nosilec projekta je za celotni odsek Občina Vrhnika s partnerji: Zavod Ivana Cankarja, KS Verd, KS Sinja Gorica, KS Blatna Brezovica in KS Bevke ter LAS Barje in drugi (viri financiranja).

V primeru, da bo KK speljana po desnem bregu Ljubljanice se v projekt vključi tudi Občino Borovnica. «Pripadajoči« del investicije znaša 359.740,00 EUR (načrtovani strošek za 1.2 km KK je 344.740,00, sofinanciranje brvi (50%) čez Ljubljanico pa 15.000,00 EUR).

 Naprej na odsek 3: Kamin – Železniški podhod pri Strženu >>>

<<< Nazaj na prejšnjo stran


trasa_4aČetrti odsek ima precej poti, deloma tudi zaradi tega, ker ni v celoti ni podrobneje raziskan. Osnovni različica predvideva postavitev KK ob Strženu in je tudi najkrajša (4-c-5). Najdaljša različica je ob Ljubljanici, če pri točki 4 zavijemo desno. Malo krajša različica je, če proti Ljubljanici zavijemo v točki c. KK lahko od Podpeči dalje do Ljubljanskega vodovoda čez Ljubljanico speljemo tudi po desnem bregu Ljubljanice, bi pa bila v vsej svoji dolžini na kolih.sredisce_barja

V izračun predvidenih stroškov sem vzel osnovno varianto in krajšo različico.

Med železniškim nadvozom (4) in Kušljanovim grabnom (c) lahko na celotnem odseku po Strženu potegnemo pot na kolih.

Zanimivosti ob poti: Ob sami poti ni večjih zgodovinsko–arheoloških zanimivosti, zato bi ta odsek »popestrili« s kolesarskim razglednim stolpom (c), kjer bi z vrha lahko občudovali Barje daleč naokoli (zlasti zanimivo je v poplav-nem obdobju), številne cerkve na robu Barja, od sv. Trojice na Vrhniki do sv. Marije na Rožniku (vsega skupaj kakšnih dvajset), Podpeški kamnom (ki pa bo vreden bližjega ogleda), kot tudi številne apnenice, po katerih Podpeč (pod pečjo) tudi dobi ime.

Zanimivosti v okolici: Podpeški kamnolom apnenice, kapelica, ki označuje središče Barja, prav daleč ni niti visoko barje Goriškega maha.

OCENA STROŠKOV

 

Nosilec projekta za ta odsek je v celoti občina Brezovica pri Ljubljani s partnerji LAS Barje in drugi (viri financiranja).

naprej na Odsek 5: sotočje Stržene in Ljubjanice – Vodovodna brv >>>

<<< nazaj na prejšnjo stran


trasa_3a

favna

Pot je večinoma speljana po obstoječem in dobro utrjenem kolovoziu razen kratek odsek na delu sedaj povsem neurejene Bevške učne poti, kjer pa načrtujemo pot po levem bregu starega korita Ljubljanice (Stržen), tudi iz razloga, ker desni breg Stržena sodi že v občino Brezovico pri Ljubljani. Po občini Brezovica bo pot potekala le z manjšimi posegi od brvi čez Stržen do konca odseka (4).

Zanimivosti ob poti: Del poti poteka po Bevški učni poti, tu so najdišča keltskega svetišča s številno keramiko, Zaklada iz Ljubljanice z rimskim mečem (gladio) ter rimskega mejnega kamna med pokrajinama Oglej in Emona.

Zanimivosti v okolici: večjih zanimivosti (razen pogleda na cerkve na južnem delu Ljubljanskega barja (sv. Ana, sv. Jožef, sv. Marija na Žalostni gori itd.) in na železniški most čez Ljubljanico, ni.

Sicer pa bi se staro korito Ljubljanice dalo izkoristiti v plovne namene ali vodne rekreacijske površine (in bo del kakšne druge zgodbe). Stržen se začne pri najdišču rimskega mejnega kamna (tudi kolesarska pot se prav tam odcepi od Ljubljanice) in pelje ob načrtovani kolesarski poti do železniške proge, ki tok Stržena prekine, Na drugi strani tirov se nadaljuje v skoraj ravni črti do Kušljanovega grabna, tam nekje pa bodisi zavije desno proti Ljubljanici, bodisi se nadaljuje še nekaj sto metrov naprej v isti smeri. Nekdaj so že obstajali načrti za oživitev plovnosti, pa so v zrak skočili vsi, ki bdijo nad status–quojem na Barju, pa naj bo to upravičeno ali le. Menim, da bi ponovno plovnost lahko vzpostavili relativno enostavno in ne s prav velikanskimi stroški (še zlasti, če stroške primerjamo s kilometrom avtoceste ali železnice) vsaj do točke d, kjer pa bi morali »premos-titi« železniške tire (se pravi železniški nadvoz). Začasno ali kot trajno rešitev se lahko od točke d skoplje kanal levo (oziroma proti severu) do Kušljanovega grabna strzen(most v Notranjih Goricah in pod mostom naprej).

Pot na kolih  se lahko potegne tudi med točkama 3a in 4.

Rastlinje ob Strženu, kjer naj bi ob robu tekla kolesarska pot (Kanadska zlata rozga – Solidago canadensis, če bo že koga skrbelo, da posegamo v avtohtono rastlinje). Aja, KP LB nima »pristojnosti«. da bi ukrepal proti lastnikom glede kanadske rozge in ambrozije, za vse »drugo« jih pa ima.

 

OCENA STROŠKOV

Nosilec projekta je za  odsek sta občini Brezovica pri Ljubljani in Vrhnika s partnerji: Zavod Ivana Cankarja, KS Bevke, ter LAS Barje in drugi (viri financiranja).

«Pripadajoči« del investicije za Občino Brezovica pri Ljubljani znaša 21.000,00 EUR (načrtovani strošek za ureditev 2,1 km kolovoza), za Občino Vrhnika pa 36.000,00 EUR.

naprej na Odsek 4: Želežniški podhod – sotročje Stržena in Ljubljanice >>>

<<< Nazaj na prejšnjo strAN


pot_vrhnika_ljublljana_2Pot bo v celoti na kolih. Vrisani sta dve različici (v.2.1, v.2.2), izbor različice pa bo odvisen od širine parcele pripada-joči Ljubljanici in od višina brega (prednost ima višji breg (krajši navpični koli) in stran, kjer bo pot lažje zgraditi pretežno po parcelah v državni lasti (ne levem bregu je tudi nekaj (verjetno) črnih gradenj!). Izgradnja poti po levem bregu Ljubljanice zahteva gradnjo brvi ob obstoječem transportnem mostu za glino pri bajerjih (B.2.1), različica po desnem bregu Ljubljanice pa brv pri Kaminu (B.2.2). Brv pri kaminu je načrtovana že dlje časa in naj bi Drenob Grič in Bevke povezala z Bistro in Borovnico.

Zanimivosti ob poti: ne glede na izbrano stran, so ob poti številna najdišča iz obdobja kolišč. Na desni strani sta znamenitejši kolišči Stare Gmajne in Hočevarica z najdišči dveh koliščarskih drevakov, dveh koliščarskih lokov ter najstarejšega (5.200 let starega) lesenega kolesa na svetu, kolišča na levem bregu pa so številčnejša a ne tako pomembna razen kolišča Lipovec (tekstil). Vidi se pa tako ali tako nič.

Zanimivosti v okolici: Sedemkilometrska kolesarsko–sprehajalna Bobrova pot v Blatni Brezovici (levi breg), grad Bistra s TMS ter kolišča ob Ljubiji in Bistri (desni breg).


 V svetu, tam, kjer nekaj dajo na zdravje in dobro počutje občanov, se vse bolj uveljavljajo t.i. kolesarske avtoceste oziroma kolesarske hitre ceste (FietssnelwegCycle Superhighway) po analogiji bi jih lahko imenovali kar koloceste. Princip je podoben, urejena kolesarska pot, ki je ne moti prečni ali bočni promet in je v celoti namenjena le kolesarjem. V okviru trajne mobilnosti poti prvenstveno projektirajo z namenom, da se za dostop do večjih mestnih središč, ki se vsakodnevno prenapolnijo z osebnimi avtomobili ljudi, ki se do svojega delovnega mesta iz okolice pripeljejo z osebnimi avtomobil, kot prevozno sredstvo začne uporabljati kolo..

Copenhagen načrtuje gradnjo 28 kolesarskih poti iz okolice v središče mesta v skupni dolžini 500 km, poleg teh načrtujejo še številne kolesarske povezave med drugimi večjimi mesti, Nemci bodo povezali deset večjih mest in s ceste dnevno umaknili 50.000 avtomobilov, 45 km dolgo kolocesto načrtujejo tudi v Parizu. Za gradnjo takih poti namenjajo po več sto milijonov evrov, ne le po nekaj sto tisoč. Za slabih 30 km dolgo kolesarsko hitro cesto, ki bo peljala iz vzhodnega Londona v zahodnega  (East-West Cycle SuperhighwayBarking-Acton), bodo tako namenili kar 900 milijonov funtov. Seveda ostaja glavni namen varno kolesarjenje brez drenjanja z avtomobili, dirkaškimi motoristi ali tovornjaki in če je le mogoče, v neokrnjeni naravi..

sl_01x

Continue reading


trasa_1izviriKrajši začetni del poti (1.1) je makadamske, le nekaj zadnjih metrov je asfaltiranih, odseka 1.2. in 1.3 pa sta na kolih.

Pred mostom čez Ljubljanico pot zavije desno do Furlanovih toplic, naprej pa povsem ob Mali Ljubljanici. Pot preči Malo Ljubljanico (nova brv) in po dobrih 100 metrih zavije levo na levem bregu Ljubljanice, ki se vanjo le malo prej združita pritoka Male in Velike Ljubljanice. Pot vodi ob levem bregu do obstoječe brvi v Janezovi vasi (oziroma pri šoli Janeza Mraka), tu prečka Ljubljanico in se nadaljuje po desnem bregu.

Prečka asfaltirano in prometnejšo cesto, ki Vrhniko povezuje z Verdom in Borovnico (celotna pot prečka prometno cesto le dvakrat) in se nadaljuje ob Ljubljanici do mostu avtocestnega izvoza. Tu je seveda pot speljana pod mostom. Takoj na drugi strani lahko uporabimo obstoječ kolovoz (in s tem prihranimo nekaj sredstev), ki vidi ob izvozu avtoceste, ki pripelje iz ljubljanske smeri, ali ob bregu Ljubljanice. Tu je nekdaj stal vojaški del rimskega Navporta (še stoletje ali dva prej je tu najprej pristanišče borbenih keltskih Tavriskov). Pod avtocestnim mostom pot pripelje do Kotnikovih bajerjev, kjer se za zadnjim jezerom konča prvi odsek KK.

Namesto krajšega odseka na kolih (1.2) lahko pot, kot začasno ali trajno rešitev, speljemo čez Verd po obstojem makadamu in asfaltirani cesti (1.4). Pot je nekoliko daljša, a precej cenejša kot tista na kolih ob Ljubljanici. Pri mostu čez Ljubljanico (a) pot zavije desno, pelje čez Mirke do Retovja, po obstoječi brvi preči Veliko Ljubljanico in se na drug strani nadaljuje mimo cerkve sv. Antona do če ene obstoječe brvi takoj za sotočjem obeh Ljubljanic. Na drugi strani pot zavije desno, vodi dobrih 100 metrov po nekdanjem hruškovem drevoredu in se na koncu priključi na osnovno različico (b).

trasa_01_bajerjiZanimivosti ob poti: izviri Male in Velike Ljubljanice, Jazonova pest, Furlanove terme, sotočje obeh Ljubljanic, kamnita repLika najstarejšega kolesa ter zbirka Petkovškovih in Sternenovih slikarskih del (replike) v Lenarčičevem parku, Enajsta šola pod mostom, Kotnikova opekarna in bajerji, najdišče najdaljšega rimskega drevaka, najdišče obdelanega paleolitskega rogovja severnega jelena (Petričevi bajerji).

Zanimivosti v okolici (na »dosegu roke«, do 500 metrov od poti): večina vrhniških zanimivosti s Cankarjevo spominsko hišo, nekdanjima tovornim in potniškim pristaniščem ter skladiščem živega srebra, staro pošto ipd.; hotel, slaščičarne in številne restavracije, pivovarna Human Fish.

OCENA STROŠKOV

 

 

Nosilec projekta je za celotni odsek Občina Vrhnika s partnerji: Zavod Ivana Cankarja, KS Verd in KS Breg, LAS Barje in drugi (viri financiranja).

Po številnih opravljenih pogovorih smo pododsek 1.1 dodelali in kolesarsko pot po obstoječi makadamski cesti prenesli na novo klesarsko pot na kolih in povezali Močilnik z Doživljajskim razstavišče, Ljubljanice (DLR). Nov predlog je na tej povezavi.

Naprej na odsek 2: Kotnikovi bajerji – Kamin >>>

<<< Nazaj na prejšnjo stran

 


Arkolonavti on-Tour 2017

V razmislek za jesensko arkolonavtsko turo 2017 dve ideji, Irska s Severno Irsko in Sicilija. Če pa bo sreča nila bomo v maju ponovno kolesarili nekje po srednji Italiji (Toskana, Umbrija, Marke) – če se bo nehalo tresti, najlepši kraji pa so na žalost precej ali zelo poškodovani (Norcia, Visso, Amatrice).

Odločili se bomo za različico, za katero bo več zanimanja. Irska je nekoliko dražja in za to različico se bo treba odločiti prej, saj so trajekti iz Francije na Irsko precej redki. Sicilija je “klasična”, cenejša in meni bolj domača. Continue reading