Bordeaux-Marmande (96 km, 600 v.m.)

TRASA POII:

Rahlo razgibana etapa (povprečno po 6 metrov na kilometer), nas dan vodi po kolesarski poti dveh morij. Od poti se malo ločimo pred krajem Marmande, pa še to le zaradi hotela.

Kolesarska pot dveh morij

ZANIMIVEJŠI KRAJI:

Kolesarimo skozi številne manjše kraje (Floirac (17.600 preb.), Latresne (3.500 preb.), Creon (4.100 preb.; bastija, cerkev Naše Gospe), zanimivejša pa sta:

La Reole (4.300 preb.; departma Gironde, pokrajina Nova Akvitanija)  s priorstvom z gotsko cerkvijo sv. Petra (XII. stol.), srednjeveško trdnjavo Quat’Sos (XIII. stol.), staro mestno hišo in srednjeveškimi stavbami (XII.-XVI. stol.), ostanki nekdanjega obzidja, klasicistično mestno hišo Hôtel de Briet (XVII. stol.) in galo-rimskim najdiščem v vzhodnem delu kraja Bas-Calonge – La Bombe, ter ciljni

Marmande (17.700 preb.; departma Lot-et-Garonne, pokrajina Nova Akvitanija) cerkev Naše Gospe s samostanom (XIII. stol.) z mestno hišo in trgi Clémenceau, Château in Marché.

KRAJEVNE DOBOROTE:

Račji confit

Današnji cilj je v Marmandu, ki leži v departmaju Lot-et-Garonne, zato si bomo skušali najti kakšno krajevno jed s tega dela “sveta”. Umetnost kulinarike v Lotu in Garonni je popolna mešanica »dežele Cockaigne« (dežela obilja), izjemnih izdelkov in kulinarične dediščine in zaslužen gastronomski ugled. Tu je velika izbira sadja in zelenjave z jedmi, ki so dobro uravnotežene za zdravo prehrano, k vsaki jedi pa lahko postrežejo z ustreznim vinom, saj tu raste veliko sort grozdja.

V Marmandu so ponosni na svoj paradižnik (lahko se lotimo paradižnikove torte, ocvrte paradižnike na toastu, paradižnikovega tatarca), tudi na organsko posušenega, sicer pa se bomo v tem kraju bolj sladkali s številnimi sortami vrtnih jagod (vrhunsko sadje užitka, sadje, ki diši po poletnem času in obrokih na prostem kot Ciflorette, sočna in sladka Charlotte, dišeča in mehka Gariguette, sladke in pikantne pa so nekatere druge sorte pridelane na poljih Lot-et-Garonne (raziskave in kakovost se spodbuja z oznako Rouge. Predlagam, da si za desert privoščimo koncu Jagodo Pavlovo z okusom vanilje.

Torta s suhimi slivami iz Agena

V bližnjem mestu Agen o poznani po svojih suhih slivah. Tam bomo naslednji dan ravno v času kosila – če ne drugega, si morda v kakšni slaščičarni privoščimo torto s suhimi slivami (tourtière aux pruneaux) ali jabolčno torto z okusom armagnaca).

Poleti raste številna nizkokalorična zelenjava – šparglji, bučke, stročji fižol, melone, ipd., ki so Lahko glavna sestavina tradicionalnih receptov ali pa so preprosto za odlične predjedi. Ko smo pri mesnih jedeh, ne moremo mimo pitane race? Kdo ne pozna confit de canard (račje prsi), ki se uporabljajo v številnih vznemirljivih receptih, ki so se prenašali skozi generacije. Poznano je tudi belo akvitansko govedo (Bœuf blond d’Aquitaine) slanega in okusnega mesa, ki ga lahko jeste na žaru, ocvrto, dušeno ali pečeno.

Kuhinja departmaja Lot in Garonne je gurmanska kuhinja, ponuja pa tako tradicionalno kulinariko krepkih in klasičnih receptov kot »novo kuhinjo« polno barv, kot njihovo sadje in zelenjava. Dodajam še dva recepta, Golaž  z naših kmetij z mesom akvitanskega goveda) in v vinu dušena račja bedra z agenskimi suhimi slivami.

Vinogradi departmaja Lot in Garonne

VINSKA SPREMLJAVA:

Med številnimi sortami grozdja naj prvo omenim Abouriou, avtohtono rdečo sorto grozdja. V Lot in Garonne jo zasadijo v XIX. stol., da pa se je sorta ohranila do danes gre zasluga domačim vinarjem. Ta sorta grozdja daje vinom globoko barvo, njihove arome črnega sadja in vpijanje njegovih sestavin, pa daje vinu gladkost in svilnatost. Abouriou je presenetljiva sorta grozdja s številnimi lastnostmi.

Trta uspeva na obeh bregovih reke Garonne. Desni breg je ilovnato-apnenčast, kjer še posebej uspevata merlot in abouriou, levi breg pa daje s peščenimi in gruščastimi tlemi s številnimi morski usedlinami grozdju drugačne lastnosti. V vinogradih uspevajo različne sorte grozdja, tako tradicionalne sorte kot merlot (40 % površin), caberneta sauvignon in caberneat franc, kot tipične sorte grozdja, kot sta malbec in abouriou. Poleg večinsko rdečih sort grozdja v vinogradih pridelujejo tudi bele sorte grozdja, predvsem semillon in sauvignon blanc. (beli silanec). Predlagam, da se najprej lotimo tipičnih vin s tega območja.

Grozdje Abouriou (levo, vir: sud-selections.com/abouriou/) in Malbec (desno, vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Malbec )

ŠE KAKŠEN LINK:

Kaj početi v Marmandu?

Trasa: Ares – Bordeaux (98 km, 230 v.m.)

OPIS POTI:

Dve tretjine poti poteka ob obali Atlantskega oceana, ena redkih zanimivosti ob poti pa so ob številnih plažah znamenite sipine La Dune de Pilat v kraju Pyla sur Mer, a še prej pri Cap Ferretu s trajektom prečimo zaliv Arcachon.

ZANIMIVEJŠI KRAJI:

Dune de Pilat

La Dune de Pilat je najvišja evropska sipina, je velika turistična atrakcija, ki jo letno obišče kar milijon turistov. Sipina ima prostornino približno 60.000.000 m³, meri približno 500 m v širino od vzhoda proti zahodu in 2,7 km v dolžino od severa proti jugu. Njena višina je bila od leta 2018 106,60 m nadmorske višine. Sipina velja za foreduno, kar pomeni sipino, ki poteka vzporedno z obalo, za črto plime na plaži. Opazili so, da se sipina premika proti kopnemu in počasi potiska gozd nazaj. Pilat izvira iz gaskonjske besede Pilhar, ki se nanaša na kup ali nasip. 24. januarja 2009 je bila med neurjem na sipini Pilat zabeležena največja hitrost vetra 175 km/h. Zaradi izpostavljene lege ob morju in strmega kota je sipina Pilat znana točka za jadralno padalstvo z odličnimi razmerami.

Bordeaux je cilj sedme etape (237.000 preb., skupaj z urbano okolico pa 1,1 milijon, kar ga uvršča na šesto najbolj poseljeno ozemlje Francije, pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske pokrajine Nouvelle-Aquitaine, občina in prefektura departmaja Gironde). Bordeaux je pogosto označen kot “biser Akvitanije”. Del njegovega mesta, Port de la Lune, je zaradi svoje izredne arhitekture od junija 2007 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. V mestu je kar 362 zgodovinskih spomenikov (v Franciji jih ima več le Pariz) z nekaterimi zgradbami iz rimskih časov. Je tudi središče vina (video).

Bordeaux je dom enega največjih evropskih arhitekturnih urbanih območij iz XVIII. stol., zaradi česar ga oblegajo tako turisti kot filmske snemalne ekipe. Nekaj zanimivosti (video):

• Port de la Lune, mestni predel – pristanišče ob okljuku reke Garone,
• romanska cerkev sv. Križa (XI. stol., del nekdanje benediktinske opatije), stolnica sv. Andreja (posvečena 1096), sedež nadškofije, bazilika sv. Mihaela (XV.-XVI. Stol.), bazilika sv. Severina in baročna cerkev sv. Pavla (XVII. stol.) – stolnica sv. Andreja, bazilika sv. Mihaela in bazilika sv. Severina so del svetovne dediščine Routes of Santiago de Compostela – Jakobove romarske poti v Franciji.,
• Grand Théâtre, mesto komedije (1773-1780),
• Musée des Beaux Arts (muzej lepih umetnosti z zbirkami slikarjev iz XVII. so XX. stol.) in Musée d’Aquitaine (arheološki in zgodovinski muzej),
• most Pont de Pierre (1810-1822),
• spomenik Monument aux Girondins (1881),
• Porte Cailhau, starejša mestna vrata (eno redkih pričevanj iz srednjeveških časov. Zgrajena so bila leta 1495 v čast Karlu VIII.),
• Akvitanski most – avtocestni most iz leta 1967 je zasnovan tako, da lahko pod njim peljejo oceanske ladje.

KRAJEVNE DOBROTE:

Makaroni sv. Emiliona

Gastronomija Bordeauxa in departmaja Gironde je pestra in nas bo navdušila. Morski sadeži, ribe iz estuarija, kaviar, ostrige iz Arcachonskega zaliva, govedina iz Bazasa, jagnjetina iz Pauillaca, šparglji iz Blayaisa, gobe iz Bordeauxa, makarone Saint-Emiliona (za specialiteto iz mandljev in beljakov sta zaslužni uršulinki iz XVII. stol.), Praline iz Blayeja (leta 1649 jih ustvari vojvoda Choiseulski Marechal iz Plessis-Praslina., caneléji iz Bordeauxa in druge krajevnih dobrote, se odlično ujemajo z vini iz okolice Bordeauxa. Od caneléja do makaronov, vsako ima svojo posebnost. Canelé, rjavo pecivo z okusom ruma in vanilje z mehko in nežno kremno sredico ter temno debelo karamelizirano skorjo, je svoj pečat pustil v Bordeauxu. 

Govedo iz Bazasa

je vseprisotna na jugozahodu in v Girondi. Proizvajalci perutnine (gosi in race) ponujajo oglede svojih proizvodnih obratov in svoje izdelke prodajajo na lokalnih trgih. Kopun iz Grignolsa, pitan s kruhom, mlekom in sladko koruzo, je perutnina, še posebej slana, ki jo praznujejo na istoimenskem sejmu v nedeljo pred božičem. Jagnjetina Pauillac, hranjena izključno z ovčjim mlekom, je zaradi svoje dobrote priljubljeno meso med gurmani in se kuha zelo preprosto. Kar zadeva mehkobo, je govedina iz Bazasa okusno visokokakovostno meso z oznako Rouge (rdeča etiketa potrjuje, da ima izdelek lastnosti, ki določajo vrhunsko raven) in zaščiteno geografsko označbo (ZGO). Bordojska rebrca so pečena na žaru na poganjkih vinske trte in prelito s šalotkino omako. »Grenier Médocain« je mesnina, pripravljena iz polnjene svinjine.

Minoga (Lamprey)

Estuarij Gironde ponuja številne sladkovodne ribe: senčnik, oceanska selivka, ki jo jedo polnjene s kislico, jeguljin frikase s česnom in peteršiljem ali “po bordojsko”, kuhane v vinski omaki, ribo minogo (lamprey) pripravljena kot je enolončnica v omaki iz rdečega vina, »bichete«, majhne bele kozice, kuhane v janežu, ali jegulje vrste »pibales« ali »civelles«, ocvrte ali obložene s česnom. V estuariju Gironde proizvajajo tudi visokokakovosten kaviar.

V Arcachonskem zalivu so ostrige povsod in jih lahko uživamo vse leto. Postrežejo jih s suhim belim vinom, bordojcem in s crepinettes (ploščato klobaso iz mletega mesa in slanega nadeva ter zavita v koščke svinjske mrežice).

Atlantski ocean ponuja rake in ribe, ki jih lahko najdete tudi na ribji tržnici. Seveda v okolici Bordeauxa, predvsem v jeseni, lovijo tudi divjačino, pravtako jesenipa si lahko v Medocu privoščimo goloba bodisi pečenega bodisi kot salmi (obara). Kar zadeva zelenjavo so spomladi zelo okusni šparglji iz Blayaisa, ocvrte bordojske gobe s česnom in peteršiljem in krompir Eysines, ki ga prodajajo od konca aprila do konca junija.

ŠE KAKŠEN LINK:

Kaj početi v Bordeauxu?

Trasa: Royan – Ares, 122 km, 220 v.m.)

OPIS POTI:

Skoraj celo pot kolesarimo v bližini Atlantskega oceana in se ga bomo do večera verjetno že najedli. Zlasti vetra, ki nam zagotovo ne bo pihal v hrbet. Na ravnem se nam bo nabralo malo več kot 100 višinskih metrov. Večjih zanimivosti ob poti ni, morda si za ogled vzamemo čas v Royanu, ko bomo čakali na trajekt čez estuarij Gironde, ki je nastal z združitvijo rek Dordogne in Garone severno od središča Bordeauxa in ki se pri Royanu izlivajo v Biskajski zaliv. S površino 635 km² (dolžine 75 km, širine od 3 do 11 km) zaseda prvo mesto med estuariji zahodne Evrope.

ZANIMIVEJŠI KRAJI:

Royan

Royan (18.499 preb., departma Charente-Maritime, pokrajina Nouvelle-Aquitaine). Je eno glavnih obalnih letoviških mesta s petimi plažami in marino za več kot 1000 čolnov. Royan je aktivno ribiško pristanišče. Nahaja se nahaja na polotoku Arvert, na vzhodni obali ustja izliva Gironde. Nekoč je imel strateški pomen, po katerem so hrepeneli zlasti Vizigoti in Vikingi. Med reformacijo je mesto postalo protestantska trdnjava, oblegal in uničil pa ga je francoski kralj Ludvik XIII. (vladal 1610-1643). Po  vrnitvi Burbonov (1814–1830) in zlasti v času Drugega imperija (1852–1870) je bil Royan slavljen zaradi svojih morskih kopeli. V burnih dvajsetih letih je mesto pritegnilo številne umetnike (med drugimi tu bivajo tudi Pablo Picasso, Leon Trotsky in Émile Zola). Med septembrom 1944 in aprilom 1945 je mesto uničilo zavezniško bombardiranje. Mesto je bilo obnovljeno kot del programa urbanega razvoja v petdesetih letih in je predstavnik modernistične arhitekture tega obdobja. Gurmanom se priporoča ogled živilske tržnice.

KRAJEVNE DOBROTE:

Departma Charente-Maritime je raj za ljubitelje morske hrane. Ostrige so bistvene in nujne, so zvezde krožnikov z morskimi sadeži, lahko jih jemo tudi vroče in gratinirane. Simbolno školjko bouchet smo (verjetno) “srečali” že prejšnji večer, mouclade in eclade sta več kot tipična recepta s temi školjkami, sta del kulture Charente-Maritime. Ocean prinaša veliko drugih sadežev kot le slavne školjke, tudi kozice, rake in ribe. Krajevna gastronomija izkorišča vse morske sadeže, ki so osnova za številne tradicionalne recepte.

Pibale

Naj omenim še nekaj jedi – Pibale (estuarijo in stekleno jeguljo (njena mladica) se je svežo ali prekajeno. Njeno precej mastno meso se tradicionalno kuha v vinu), Charentski črički (nekakšna pašteta, narejena iz pustih kosov svinjine, ki jih pustimo sladkati več ur. Preprosto namažemo na rezino kmečkega kruha), Saintonge cagouilles (majhni sivi polži, kuhani z vinom ali v Pineau de Charente), Charentska galetta (tradicionalna torta s Poitevinskega barja, aromatizirana z angeliko), Cornuelles (trikotni suhi piškoti z luknjo v sredini, običajno se jih ponudi za cvetno nedeljo).

Charentska melona (imenuje se “Charentska” čeprav raste na vsem jugu in v središču Francije. Če je zelo sladka, jo lahko jeste od predjedi do sladice!) in kivi (oceansko podnebje in sončne doline so zelo primerne za to sadje. Je sladek in rahlo pikanten).

Omenja se tudi sol z otoka Île de Ré (slana močvirja so sestavni del obalne in otoške pokrajine), morske alge (so v Franciji še vedno malo znana), salicornia (je ena redkih rastlin, ki cenijo slano okolje in rastejo na tleh, polnih soli, kmetje ostrig jo gojijo poleg pridelave ostrig. Je se mlado, ko je še hrustljava, v solati, lahko pa tudi blanširano ali kandirano), krompir z otoka Île de Ré (z »Zaščiteno označbo porekla« je tako imenovana »zgodnja« pridelava, ker se pobira mlad krompir.).

ODLIČNE CHARENTSKE PIJAČE:

Pineau de Charente

Kot aperitiv se seveda priporoča Pineau des Charentes, ki ga začno proizvajati že v XVI. stol. Je likersko vino, pridobljeno z dodanim alkoholom, ko se fermentacija grozdja ustavi. Za Pineau se uporablja konjak. Pineau je lahko rdeč, rosé ali bel. Pineau blanc ima okus po medu in začimbah. Rosé in rdeči pineau sta bolj sadna. Pineau ima priznano oznako kakovosti AOC (Appellation d’Origine Contrôlée) – nadzorovana označba porekla.

Vina mladih vinogradov pridobijo oznako Vin de Pays (deželno vino). Rdeča vina zaznamujejo rdeči in črni sadeži. To so gurmanska vina, ki dopolnjujejo rdeče meso na žaru ali narezke.

Vinski okoliš za Cognac

Roséji so sadni in spremljajo tapase ali ribje jedi. Bela vina imajo jodirane note in cvetlični vonj z rahlim pridihom citrusov, ki se bo dobro ujemali s krožnikom z morskimi sadeži ali ribami.

Kot digestiv se seveda pije konjak. “Zažgano vino” pridobivajo z destilacijo krajevnega vina, ki je bilo vsaj dve leti starano v hrastovih sodih. V AOC je mešanica, ki jo je pripravil kletar in konjaku daje značaj, daljše staranje pa mu daje znake plemenitosti.

ŠE KAKŠEN LINK:

Kaj početi v Royanu?

Trasa: Puilboreau-Royan (107 km, 160 v,m.)

OPIS POTI:

Peti dan se počasi približujemo Atlantskemu oceanu in nekje za mestom Angoulins bomo lahko noge na plaži Chatelaillon že namakali v morju. Sicer pa cel dan kolesarimo večinoma mimo polj in skozi manjša mesta. Če bo kaj zanimivega na poti, si bomo to tudi ogledali.

ZANIMIVEJŠI KRAJI:

cerkev sv. Rogatiena in sv. Donatiena

Saint Ragotien: (2.200 preb.; departma Charente-Maritime, pokrajina Nouvelle-Aquitaine). Večja zanimivost mesteca je cerkev sv. Rogatiena in sv. Donatiena . Zgrajena je v XII. stol. iz apnenca in obnovljena v XIX. stol., posvečena pa dvema nantskim mučenikoma. Je bila delno uničena med verskimi vojnami. Cerkev je večinoma poznosrednjeveška, vendar je ohranila romanski portal in gotsko trolistno vdolbino. Zvonik je iz leta 1871.

Rochefort: (23.583 preb., neuradno Rochefort-sur-Mer, departma Charente-Maritime, pokrajina Nova Akvitanija (nekdaj Poitou-Charentes). Decembra 1665 je Jean-Baptiste Colbert, od leta 1661 prvi minister Francije, Rochefort izbral za “zatočišče, obrambo in oskrbo” francoske mornarice. Arsenal de Rochefort je služil kot pomorsko oporišče in ladjedelnica, dokler ga leta 1926 ne zaprejo. iz leta 1766 je druga pomembna infrastruktura zgodnjega Rocheforta, visoko varovana kazenska kolonija (Bagnes), takrat so to običajni objekti v vojaških pristaniščih in pomorskih bazah, kot sta Toulon ali Brest in so zagotavljali brezplačno delovno silo. Med jakobinskim obdobjem francoske revolucije (1790–1795) je bilo več kot 800 rimskokatoliških duhovnikov in drugih duhovnikov, ki so zavrnili protipapeško prisego »Civilne ustave duhovščine«, danih na krov flote zaporniških ladij v Rochefortu, večina teh pa je umrla zaradi nečloveških razmer.

Septembra 1757 je bil Rochefort tarča ambicioznega britanskega napada med sedemletno vojno. Na otok Aix pred Rochefortom se je z Elbe zatekel Napoleon v upanju, da bo pobegnil v Ameriko, a se je moral 17. julija 1815 predati kapitanu Maitlandu na krovu ladje Bellerophon. S tem se je končalo obdobje t.i. “Sto dni“, vojna Sedme koalicije.

cerkev Sv. Ludvika, Rochefort

Rochefort je značilen primer novega mesta (ville nouvelle) iz XVII. stol., kar pomeni, da sta njegova zasnova in gradnja nastali na podlagi političnih odločitev. Pomembe so zgradbe prvotne pomorske ustanove (bolnišnica s šolo za pomorsko medicino (zdaj muzej), Arsenal z monumentalnimi vrati, Državni mornariški muzej, Tovarna vrvi (s 370 metri je bila stoletja najdaljša proizvodna stavba na svetu), trije suhi doki za gradnjo in popravila ladij, livarna topov), redek transportni most s transportnim mehanizmom, na katerem je obešena trajektna ploščad (Rochefort Martrou je zgrajen leta 1900, je edini preostali most v Franciji in eden od osmih delujočih na svetu), mestno gledališče (la Coupe d’Or), železniška postaja, cerkev sv. Ludvika (1836-1838), hiša Pierra Lotija, …

KRAJEVNE OBROTE:

smo večinoma obdelane v prejšnji etapi

ŠE KAKŠEN LINK:

Kaj početi v Rochefortu?

Trasa: Cholet-Mont Mercure-Puilboreau (121 km, 770 v.m.)

OPIS POTI:

Tudi današnja etapa je le rahlo razgibana, se pa bomo “povzpeli” na najvišji vrh celotne trase, na 290 metrov “visok” Mont Mercure. Kolesarimo med njivami skozi številne manjše kraje. Večjih zanimivosti ne bomo našli, ima pa vsako mestece kakšno cerkev, ki si jo velja pogledati pobliže.

ZANIMIVEJŠI KRAJI:

/

KRAJEVNE DOBROTE:

Večino trase poteka po departmaju Vendée, tako da bomo skušali najti kakšno posebno jed s tega območja, sicer pa bomo raziskovali malo širše, po pokrajini Pays de la Loire. 

Le Prefou

Le Préfou. Včasih so peki uporabljali malo testa za preverjanje toplote v pečici. Tega nekvašenega in ploščatega kruha ni bilo mogoče prodati, zato so ga premazali z maslom in potresli s sveže narezanim česnom. Postopoma se je pojavil na stojnicah pekarn in v departmaju Vendée kmalu postal zvezda predjedi. Pred dvajsetimi leti se je njegov sloves razširil preko meja departmaja in zdaj ga uživajo povsod po Franciji, njegov okras pa se razvija v skladu s krajevnimi običaji.

La Grimâte. V starih časih je vsaka družina redila svoje prašiče in ko so jih klali, se je zbralo več družin, ki so skupaj sekljali in kuhali. Ker je “v prašiču vse dobro”, niso zavrgli ničesar. Maščobo su skuhali za mast, nekateri kosi pa so se “uprli” kuhanju, zato so jih dodali kosom tankega črevesa. Nato so jih dolgo pražili na masti, dokler niso bili na zunaj hrustljavi, notranjost, sestavljena predvsem iz maščobe, pa je ostala mehka. Jed se danes vrača v tradicionalnem narezku. Uživate ga lahko kot predjed z nekaj ostrigami in z belim vinom. Je presenetljiva mešanica!

Mouclade. Vendée je znan po svojih morskih sadežih in Mouclade je ena tistih tistih tipičnih jedi obale departmaja. Za jed rabimo škojke, seveda školjke Bouchot (mene sicer spominjajo na naše užitne klapavice (pedoči). Školjke dobijo ime po lesenih količkih “bouchaus ”, ki jim služijo kot opora. Omaka je narejena iz belega vina, kisle smetane, jajčnega rumenjaka in predvsem curryja. Gre za vandejsko jed, s pridihom eksotike, ki nas spominja na to odprtost v svet atlantskih pristanišč.

Enolončnica po vendéejsko (La Potée vendéenne) je podeželska kmečka jed, pripravljena iz zelenega zelja, korenja, čebule in krompirja Noirmoutier. Bonnotte de Noirmoutier je nova vrsta krompirja, kot nalašč za pripravo dobre enolončnice. Dodati morate samo različne koščke svinjine: klobase, prsi, krače …

Krvavica z belim fižolom

Boudine je vendéejska krvavica. Pripravijo nam jo na žaru ali v ponvi, lahko pa skuhano v loncu. Pravijo, da gre zraven vse, seveda pa bo boljša, če uporabijo sivo bučo iz močvirja Pays de Monts, pečena v pečici, bo krompir pravi Bonnotte de Noirmoutier in vendéejski suh bel fižol (mogette).

La Fressure Vendéenne je neke vrste pašteta, ki jo lahko jemo z vsemi vrstami omak: kot predjed k solati, kot glavno jed s krompirjem, v mleti piti … Je mešanica krvi, drobovine in prašičje glave, počasi jo kuhamo v več fazah, drobno sesekljamo, nato oblikujemo z zajemalko. Priprava je dolga in občutljiva, zato nam svetujejo, da jo kupimo v mesnici.

Slane palačinke

La Bignaie Vendéene je slana palačinka. Kot pri nas je tudi v Vendéji, je svinjina kralj krožnika! Ta palačinka je zato okrašena s slanino. Je zelo preprosta jed, a zelo družabna. Slanino je treba prej razsoliti v mleku. Nato naredite testo za palačinke in vanjo vključite svoje kose mesa. Samo kuhajte ga kot omleto. Tradicionalni recept je s slanino, lahko pa dodate karkoli vas razveseli in celo ponudite v sladki različici!

mizotte

Siri. Ne bomo v Franciji, če se ne lotimo njihovega sira. V Vendéeju med najstarejše sodi Halbran (za ohranitev ga podrgnejo s krompirjevim škrobom, ki mu daje znatno pepelnato skorjo), najbolj tipičen na tem koncu je La Mizotte (narejen iz mleka krav, ki se pasejo na solinah in se ga nato se rafinira z vinom Mareuil. Ima precej močan okus in močan vonj! Na koncu obroka je tako dober kot raclette s krompirjem Noirmoutier), Tomme des Chouans je edini sir iz kravjega mleka iz Marais Poitevin (močvirje na zahodu Francije).kjer proizvajajo predvsem sire iz kozjega mleka (Ima dišeč in nežen okus), sirom pa dodajajo tudi morske alge (mlečni okus je nežno okrepljen z morskimi, rahlo jodiranimi notami).

Gâche de Vendée

Sladice. La Gâche je vendéjski brioš (zaščitni znak departmaja in z oznako “Zaščitena geografska označba”. Sestavine so maslo, smetana in jajca, je okusen, z gosto drobtino. Zaradi ovalne oblike in zlate barve ga je enostavno prepoznati), Tourtisseaux so vendéjski krofi (klasično testo za krofe, a so aromatizirani z rumom ali malo domačega žganja. Potrebujejo stopnjo rasti približno dve uri, preden jih ocvremo in potresemo s sladkorjem v prahu. V Vendéeju jih pripravljajo predvsem ob svečnici), La Fouace ali Fouasse je pecivo na pol poti med briošem in torto (tekstura je tako gosta kot mehka. Je velikonočna torta!, običajno odišavljena s pomarančnimi cvetovi in z dodano vaniljo ali žganjem. Je precej bogata poslastica, jo postrežemo bolj za popoldanski čaj ali kavo, kot pa za sladico), Fion je tradicionalna sladica iz Vendéejskega močvirja (sladico bogato z jajci se kuha ob veliki noči in spomladi. Mešanico jajc in mleka s cimetom in vaniljo so sprva imenovali “fionée”, postopoma se je njegovo ime skrajšali v “Fion”. Krema je pečena v modelu z visokimi stranicami), tu je še torta iz suhih sliv, ki jo postrežejo na porokah na otoku d’Yeu (Težko je vedeti, zakaj, saj na otoku ne pridelujejo suhih sliv, se pa verjame, da so suhe slive iz doline Lot potovale po Garonni od Agena do Bordeauxa, nato s čolnom  vzdolž atlantske obale, preden so odplule v daljna obzorja. Pomorščaki z otoka Yeu so jih nekaj odbrali za svoje potrebe, ker se ohranijo dolgo časa, in jih razdelili svojim družinam na otoku.

Trasa: Saumur – Angers – Cholet (119 km, 560 v.m.)

OPIS POTI:

Do Angersa kolesarimo po dolini Loare, po ogledu mesta pa pri otoku Behuard na Loari prečkamo reko in se zapodimo v notranjost malenkost bolj razgibane pokrajine Nova Akvitanija. Akvitanija je največja francoska pokrajina in bomo po njej kolesarili šest dni (približno do mesta Agen). Poleg Angersa in ciljnega Choleta ni večjih zanimivosti, številni manjši kraji pa ponujajo fotografske užitke, kot npr. mestna hiša (Hôtel de Ville) v Rochefortu na Loari.

ZANIMIVejši kraji:

grad v Angersu

Angers: je večje francosko mesto (154.500 preb., po velikosti osemnajsto) ob izlivu reke Maine v Loaro. Za videti: ostanki srednje-veškega mestnega obzidja, pol lesene hiše v ulici Oisellerie, z drevesi zasajeno nabrežje reke Maine, grad (1230-1240, sedež kraljeve dinastije Plantagenêt), Hospic Saint-Jean, ki ga je dal zgraditi Henrik II. Plantagenêt (angleški kralj med letoma 1154 in 1189), Palača Pincé (1528-1535) z arheološkim muzejem, Prizivno sodišče z osrednjim parkom (Jardin du Mail)…

Angers ima močne zgodovinske vezi z Anglijo. Mogočni grofje Anžujski s sedežem v Angersu, so vladali okoliškim deželam od konca IX. do sredine XII. stol.  V tem času grof Geoffrey V. Anžujskega formira Hišo Plantagenet. Njegov sin Henry Curtmantle zasede angleški prestol kot kralj Henrik II. Angleški

Cholet (54.186 preb., 63-184 m n.v.): ime verjetno izhaja iz latinske besede Cauletum (zelje)-

KRAJEVNE DOBROTE:

svinjski trebuh po anžujsko

Angers je že renesančni pisatelj in frančiškanski menih Francois Rabelais imel za kulinarično središče. Mesto z okolico je poznano po številnih krajevnih dobrotah, za katere se splača odtrgati malo časa – sladkovodne ribe, piščanec po anžujsko (piščančja prsa, šampinjoni, paradižnik, belo vino, šalotke, česen..), pita gouline po anžujsko (krhko ali listnato testo, šalotke, šampinjoni, svinjski trebuh..), tipična anžujska jed rillauds po anžujsko (kose svinjskega trebuha mariniramo v zeliščni slanici preden jih ocvremo na masti. Postrežemo jih lahko tako tople kot ali hladne) ali anžujska slivova pita. Ob hrani si lahko (moramo?) privoščimo kakšen kozarec vina, ob številnih vinskih okoliših in vrstah grozdja, pa se bo zanj težje odločiti koz za hrano – rosé iz Cabernet Sauvignona in Cabernet Franca iz vinskega okoliša Anjou, Coteaux de l’Aubance in Coteaux du Layon sta poznana po sladkem belem vinu Chenin Blanc (Pineau de la Loire, pozna trgatev), iz istega grozdja (Chenin Blanc), le da je belo vino Savennieres suho, pridelujejo v vinskem okolišu Savennieres, v Quarts de Chaume pa iz istega grozdja pridelujejo desertno vinom. V vinskem okolišu Saumur-Champigny (ta vina bomo sicer “obdelali” že prejšnji večer v Saumurju) so poznani predvsem po vinih Cabernet Franc, Cabernet Sauvignon in Pineau d’Aunis.

Preverimo lahko tudi metin liker, je tipično zelene barve, ja pa na voljo tudi tudi v brezbarvni (beli) različici. Liker pridobivajo tradicionalno z namakanjem posušenih listov mete v alkoholu.

Če vseh vin (še) ne poznamo prav dobro, je pa vsem znan klasični triple sec, ki sta ga brata Cointreau ustvarila z destilacijo sladke in grenke pomarančne lupine. Liker je sladek, svež in neverjetno koncentriranega okusa. Blagovna znamka je bila prvič registrirana kot triple sec leta 1885 in od takrat ostaja ena izmed najbolje prodajanih. Cointreau se večinoma uporablja kot bistvena sestavina v različnih koktajlih, kot so klasični Sidecar, Margarita ali Cosmopolitan. Edina destilarna je v predmestju Angersa, v  Saint-Barthélemy-d’Anjou. Enouren ogled destilarne z degustacijo si lahko privoščim za 11 evrov (opozorilo: minister za zdravje itd., smo šele na polovici etape, morda si bomo raje v cilju v Choletu privoščili kakšno Margarito?).

ŠE KAKŠEN LINK: 

• Kaj početi v Angersu?
• Kaj početi v Choletu?

Trasa: Amboise – Tours – Saumur (103 km, 190 v.m.)

OPIS POTI:

Dan preživimo na kolesu v dolini reke Loare. Med večjimi zanimivostmi sta Tours (časa za ogled mesta bo dovolj) in Saumur, kjer prespimo, je pa ob poti še nekaj manjših, a zanimivih mestec, npr. Candes Saint Martin.

ZANIMIVivejši kraji:

Katedrala sv. Gacijana, Tours

Tours (video1, video2) (136.463 preb.), nekdanji Caesarodunum rimskega cesarja Avgusta, grad – muzej (XI. stol.), katedrala sv. Gacijana (posvečena prvemu mestnemu škofu sv. Gacijanu, 1170) s samostanom La Psalette in nekdanjo nadškofijsko palačo (na vrtu raste velikanska cedra, posajena v času Napoleona), rimski amfiteater, neobizantinska bazilika sv. Martina (XX. stol.), nekdanja benediktinska opatija s cerkvijo sv. Julijana, stolp Karla Velikega, urni stolp, ostanek nekdanjega kolegiala sv. Martina (XIII. stol.) itd. Tours je danes univerzitetno mesto in priročna izhodiščna točka za raziskovanje znamenitih gradov ob Loari (Loara, video). V Toursu se rodi (1799-1850) tudi znameniti francoski pisatelj, začetnik realizma v evropskem slovstvu, Honore de Balzac (pokopan je na slovitem pariškem pokopališču Père-Lachaise);

grad v saumurju

Saumur (26.600 preb.): Cadre Noir – dom inštruktorjev na francoski vojaški jahalni akademiji in šola za tankiste, mestni muzej tankov oziroma oklepnih vozil (Musée des Blindés), velik grad (Château de Saumur) nad mestom  nad mestom in grad Beaulieu v bližini reke, na stari cesti, ki pelje proti jugu pa stoji še Dolmen de Bagneux (sodi med največje megalitske grobnice od 4.500 odkritih v Franciji).  

Saumur je poznan po pridelavi vina – belega, rdečega in penin). tako da se lahko zapodimo v eno od stotin kleti v okolici. V avgustu pripravijo Grandes Tablees du Saumur-Champigny, več kot kilometer miz, kjer lahko obiskovalci okušajo krajevno hrano in vino. 

KRAJEVNE DOBROTE:

kolač iz Toursa

Tours leži v departmaju Indre-et-Loire v pokrajini Center-Dolina Loare. Saumur pa v departmaju Maine-et-Loire v pokrajini Pays de la Loire. Poleg značilne hrane pokrajin ob Loari si lahko privoščimo tudi značilne krajevne dobrote (vedno moram dodati “med drugim”) kot so za začetek pravi ovčji sir iz Selles-sur-Chera, svinjske mesne kocke iz Toursa s krompirjevimi galetami (narejena so iz dveh pravokotnikov zlatega hrustljavega listnatega peciva) iz bližnjega Bloisa ali debelo klobaso (andouillette) s francoskim krompirčkom, za sladico pa kolač iz Toursa, dokaj debelo pito obloženo z vloženimi mareličnimi, kandiranim sadjem, potreseno z mešanico mandljev in ledenim sladkorjem.

ŠE KAKŠEN LINK: 

• Kaj početi v Toursu?
• Kaj početi v Saumurju?
• Kaj početi v dolini Loare?

Trasa: Orleans – Blois – Amboise (104 km, 200 v.m.)

OPIS POTI:

Našo XVI. ar-kolo-navtsko avanturo začenjamo v Orleansu v dolini najdaljše francoske reke Loare. Po dolini, poznani po gradovih (video), bomo kolesarili prve tri dni in do Angersa, kjer zavijemo stran od reke, prekolesarili 260 km.

ZANIMIVivejši kraji:

Kip device orleanske na konju

Orleans (video) je zanimivo mesto (113.000 preb.), med največjimi biseri pa so Stolnica svetega Križa (XIII.-XVI. stol.), uničena v času verskih vojn, Mestna hiša Groslot (1550–1555), Trg Martroi s spomenikom Ivane Orleanske na konju (ko je med stoletno vojno Orleans oblegala angleška vojska (1428-29) je na pomoč priskočila Ivana Orleanska in rešila mesto pred uničenjem. Njegova obramba je pomenila tudi ključni preobrat v tej vojni in postopen izgon Angležev iz Francije), škofijska palača (XVII. stol.) in stari kraljevi most oziroma most Jurija V. ter seveda še mnogo drugega; 

Grad Beaugency

Beaugency (7.300 preb.): grad, opatija Naše Gospe, mestno hišo, most čez Loaro, stolp z uro;

Blois (45.800 preb.): Renesančni grad Blois (video), stolnica sv. Ludvika (1544), cerkev sv. Vincenca Pavelskega (XVII. stol.), nekdanja opatijska cerkev sv. Nikolaja, cerkev sv. Saturnina, stolnica Naše Gospe sv. Trojice, kamniti most čez Loaro (XVIII. Stol.). V mestu se se rodita tudi Štefan (1096–1154), angleški kralj med letoma 1096 in 1154 in Ludvik XII. (1462–1515), francoski kralj med letoma 1498 in 1515.

Amboise (video) (13.119 preb.): renesančni grad (XV. stol.), renesančni dvorec Clos Lucé (XV. stol., tu je živel in delal vse do svoje smrti italijanski umetnik Leonardo da Vinci (1516-1519)), stara mestna vrata z urnim stolpom iz XV. stol., cerkev sv. Denisa (XII.–XVI. stol.), nekdanja župnijska cerkev sv. Florentina (XV.–XVI. stol.), grajska kapela sv. Huberta z grobom Leonarda da Vincija, klasicistični dvorec Chanteloup (XVIII. stol.) s parkom in kitajsko pagodo.

KRAJEVNE DOBROTE:

Orleans in Beaugency (departma Loret), Blois (departma Loir-et-Cher) in Amboise (departma Indre-et-Loire) ležijo v pokrajini Centre-Val de Loire. Nekaj dobrot iz te doline najdete na spletni strani Gastronomija doline Loare:  siri iz depatmaja Indre et Loire (Tours), ali siri iz departmaja Indre,  Prav hude izbire krajevnih dobrot na spletu ni najti, vseeno pa naj naštejem nekatere – klobasa iz vampov in svinjskega mesa Jargeau andouille, mandljev kolač Pithiviers, med Solognehoney, praline iz Montargisa. Cotignac iz Orelansa (kutin žele), kis iz Orleansa.

V pokrajini ob Loari proizvajajo odlična vina, status AOC (Appellation d’origine contrôlée) pa imajo tri območja – Orleans (bela vina vrste Chardonnay in Pinot Gris, rdeča vina in rosés pa Pinot Meunier), Orléans-Cléry in Coteaux-du-Giennois (Sauvignon Blanc, Pinot Noir, Gamay).

ŠE KAKŠEN LINK: 

• Kaj početi v Orleansu?
• Kaj početi v Beaugenncyju?
• Kaj početi v Bloisu?
• Kaj početi v Amboisu?

Od izvira reke Loare do Bordeauxa (1.389 km, 2.810 v.m.)

Mont Gerbier de Jonc

Pot začenjamo v bližini izvira s 1.012 km najdaljše francoske reke Loare (Loire) pod goro Gerbier de Jonc (1551 m). Pot nas vodi mimo romarskega Le Puy en Valey, štrvilnih gradov v dolini reke Loare, ob Biskajskem zalivu z znamenitimi sipinami in ob zaključku avanture pa nas bo v Bordeauxu čakal znameniti bordojec.

Celotno traso bi lahko prevozili v 14 dneh (dnevno 99 km) ali v 12 dneh (po 116 km na dan).Kolesarskim dnem moramo dodati še dva dni za prevoz s kombijem do starta tja in nazaj s cilja – skupaj torej 14 ali 16 dni. Če bomo kolesarili čez Nantes, se nam bo pot podaljšala za 150 km, na 1540 km. 

RAZLIČICE:

Celotno pot lahko krajšamo z obeh strani, ne moremo pa jo odrezati v sredi. Do Bordeauxa (brez Nantesa, v oklepaju z Nantesom)) je od:

• Le Pux en Valey      1.314 km (1.454 km),
• Paray le Monial       1.040 km (1.180 km),
• Nevers                     914 km (1.054 km),
• Orleans                    728 km (868 km).

Od izvira Loare do izliva v Biskajski zaliv pri kraju Saint Brevin Ocean je 1.020 km (2730 v.m.). Če se zaustavimo v Nantesu, bo števec kazal 960 km ali 60 km manj. V recimo 11 kolesarskih dneh bomo morali dnevno prekolesariti 93 km (87 km);

*** NAČRTUJEMO, NAČRTUJEMO, NAČRTUJEMO ***

PREDLOG ŠT. 1: Francija 2022

Ob koncu letošnje ture ob slovenski meji je bilo precej govora o lanski zaradi corone odpadli ar-kolo-vanturi po Franciji od Pariza do Carcassonna, ki smo jo nadomestili s kolesarjenjem po Prekmurju. Trasa poti ostaja nespremenjena in jo lahko, če bodo razmere dopuščale, izvedemo v letu 2022. Sem pa idejo razdelal v še nekaj različic, pri vseh pa upošteval, da se ob pričakovanem številu udeležencev pripeljemo na stat in se s cilja vrnemo domov z dvema kombijema, saj so lansko leto odpadle letalske povezave. Običajno načrtujemo 15-dnevno avanturo z 12 kolesarskimi etapami, dolžina celotne poti in dnevnih etap pa je odvisna o razgibanosti terena.

Andouillette

območje bordojca

Prvi del različic se konča na bordojcu v Bordeauxu, drugi del pa se nadaljuje do Carcassonna bodisi po ravninski različici ob Canal du Midi bodisi po gorati različici po Pirenejih. Traso sem razdelil v odseke, kjer so, po izbiri, lahko začetki ali konci avanture. Dajem možnost, da si sami sestavimo (dajem v razpravo, kje pot začnemo in kje jo končamo) dolžino celotne trase. Končna trasa bo večinska odločitev prijavljenih kolesarjev. Seveda morajo biti etape povezane! Dodal sem tudi Biskajski zaliv z najvišjimi evropskimi peščinami (La Dune du Pyla) že v bližini Bordeauxa. Continue reading