(9,5 km, 20 v.m.). Pot bo speljana po obstoječih poteh razen dveh odsekov označena z rdečo barvo, ki sta v zasebni lasti. Vodila bo od Športnega parka v Bevkah do TMS Bistra (9,5 km). Del poti mimo nekdanjih hlevov Ljubljanske mlekarne je asfaltiran. Ob Strženu na obstoječi Učni poti Bevke še ni bil urejen (sprehajalna pot je bolj podobna za motokros po močnem deževju), stometrski odsek mimo zajetja pa bo nov, Če se ne uredi lastništvo bo šla pot mimo osnovne šole (svetlo modra barva).

Odsek po Strženu (0,8 km travnikov v zasebni lasti, 1,1 km kolovozov in 2,3 km makadamskih cest v javnem dobru, v dolžini odseka so pa upoštevani) in brv čez Ljubljanico pri Kaminu sta skupna s Koliščarsko kolesarsko potjo, zato ju tu ne bomo uvrščali (razen nekaj dodatnih informacijskih tabel) med stroške ali probleme bodisi pridobivanja služnosti bodisi odkupa zemljišč. V letu L+0 se pripravi študija izvedljivosti z idejnim projektom, v  L+1 pa uredi kolesarska pot.

(10,0 km, 20 v.m.). Pot bo od DRL do krožišča pri Hoferju speljana bo obstoječi kolesarki poti, tam bo prečila avtocesto po obstoječi cesti do križišča pred gasilskim domom, tam pa v tretjem izvozu zavila na Barje. Ko bo dokončno trasirana južna obvoznica, bomo pot speljali čez Impex, ob Ljubljanici, pod avto-cesto in mimo smetišča do ceste Sinja Gorica – Blatna Brezovica. Tam bo zavila levo do krožišča, pri krožišču pa v prvem izvozu na Barje. Pot bo na Barju speljana po dobo utrjeni (in vzdrževani) makadamski cesti do nove asfaltirane ceste. Tam bo zavila desno, zapeljala do Jurševega šotišča in nazaj, pri drugem pravokotnem ovinku pa bo nadalje-vala naravnost po kolovozu. Za brvjo zmanjka kolovoza, tu bo treba nekaj sto metrov zgraditi pot na novo (zemljišče je seveda v zasebni lasti).

Če z lastniki ne bo dogovora, bomo do Malega placa pot speljali po obstoječi poti (označeno svetlo modro). Do ceste Log-Bevke jo bomo speljali po obstoječem kolovozu v naravnem rezervatu, od tam pa do Športnega parka Bevke po kolovozih v zasebni lasti ali dodani novi kolesarski cesti k obstoječi cesti. Gradnjo poti načrtujemo za leti L+1 (1/3) in L+2 (2/3).

iIejni projekt Koliščarske kolesarske poti (KKP) je bil že predstavljen občinski upravi, županu in podžupanu, direktorju Krajinskega parka Ljubljansko barje, namestniku direktorja projekta Barjanske kolesarske poti, ljubljanskemu podžupanu in še marsikomu, podrobno pa je bil objavljen tudi na spletni strani Liste za razvoj Vrhnike in podeželja. Glavna ideja je povezati Ljubljano (špico) z Doživljajskim razstaviščem Ljubljanice (DRL) na Vrhniki in omogočiti turistom, da se na Vrhniko pripeljejo s kolesom po zanimivi in neokrnjeni naravi brez motečega motornega prometa. Idejna študija predvideva upora-bo utrjenih kolovozov ob Ljubljanici, tam pa, kjer jih ni, se leseno kole-sarsko pot spelje na kolih čim bližje Ljubljanici. V kolikor se bo dalo (se prvi, da se pridobi soglasje lastnika, torej države) se pot na kolih spelje po parcelni številki korita Ljubljanice. V kolikor se tega ne bo dalo, bo precej več dela z lastniki številnih parcel, ki se dotikajo državne parcele. Na skici je narisan malo širši koridor, vendar z vsakim odmikom od Ljubljanice kolesarska pot izgubi del svojega čara (recimo kolesarjenje po poti na kolih, ko je vsenaokrog poplavljeno in skoraj pravo morje).

Ob poti se postavi nekaj (vsaj pet) tematskih parkov (koliščarji, flora, favna, značilnosti barja z Malim placom in Jurčevim šotiščem, kraški pojavi kot so udoli, zatrepne doline in jame, izviri Ljubljanice, Reka sedmih imeni, arheološke najde z zakladom iz Ljubljanice, keltsko svetišče pri Kaminu, glinokopi z opekarstvom ..) in prav toliko privezov za čolne na Ljubljanici.

Pot bomo začenjali, kot večino drugih predlaganih, pred DRL, jo speljali na kolih po levem bregu Male Ljubljanice do Močilnika, do Jazonove pesti uporabili sedanjo peščeno pot, jo od tam speljali po desnem bregu Velikega Močilnika do parkirišča, tam zavili desno po makadamski cesti do Susmanovega kozol-ca, tam spet desno in mimo zanimivih svinjakov do Mirk in naprej do lesenega mostu oziroma brvi v Retovju. Tu se hkrati s KKP uredi še krožna pot do »Kafeta« ter izvirov Velike Ljubljanice v Malem in Velikem Okencu. Do cerkve sv. Antona Puščavnika se kolesarsko pot označi na obstoječi poti, pri kaminu, oziroma pri cerkvi pa bo pot zavila do brega Ljubljanice in kot pot na kolih peljala do prve brvi čez Ljubljanico, kjer bo prečila reko.

Po nekdanjem hruškovem drevoredu po pot vodila do športnega parka in naprej po levem bregu Ljubljanice do mostu pri Cankarjevi Enajsti šoli. Pot se spelje pod mostom (v visoki vodi nad mostom), nadaljuje do izvoza iz avtoceste, kjer bo prečila Ljubljanico in po eni od dveh različic (levo ali desno od rimskega Navporta), pripeljala do Kotnikovih bajerjev. Od tem naprej je pot predvidena po levem ali po desnem bregu Ljubljanice z novima brvema pri Ribiškem domu in pri Kaminu, se pri Kaminu nadaljuje po levem bregu do starega korita Ljubljanice in nato po Strženu do točke, ko Stržen v celoti zapusti našo občino. Koliščarsko pot po Strženu se uredi tudi zaradi Učne poti Bevke.

Koliščarska kolesarska pot bo omogočala trženje različne dopolnilne turistične ponudbe – izposojo in prevoz čolnov in koles, vodeni ogledi Barja, tematsko kuhinjo, prodajo krajevne pridelane hrane, nočitve, …

Gradnja kolesarske poti bo zagotovo najdaljša, najzahtevnejša in najdražja od vseh predlaganih poti (pravzaprav bo dražja od vseh skupaj, zato se bo treba potruditi, da se pridobi čim več nepovratnih državnih sredstev in sredstev evropskih skladov.

KKP/III – Kamin-Stržen

(2,0 km, 0 v.m.). Časovno se najprej zgradi odsek pri Kaminu. Pri Pekovem grabnu se zgradi leseno brv čez Ljubljanico (cca 30 m) in s tem zagotovi povezava Drenovega Griča, Bevk in Blatne Brezovice z Bistro in Borovnico. Celotna pot poteka po trasi Učne poti Bevke. Sprva bo pot speljana po utrjeni makadamski cesti ob Ljubljanici, ko pot zavije stran od Ljubljanice pa po kar solidnem kolovozu. Po Strženu bo pot speljana na kolih. Za ta del še niso urejeni lastniška razmerja, poteka pa po občinski meji med Vrhniko in Brezovico pri Ljubljani. Če bi se lahko dogovorili z Občino Brezovico, bi lahko vsaka občina prispevala polovico zneska. Idejni projekt s študijo izvedljivosti se izvede v letu L+0, kolesarsko pot pa zgradi v letih L+1 in L+2.

KKP/I – DRL-KOTNIKOVI BAJERJI

(5,4 km, 0 v.m.) Med številnimi različicami je ovrednotena ena, kot je opisana v nadaljevanju. Cenovno je nekje na pol poti med najdražjo in najcenejšo. Idejni projekt s študijo izvedljivosti se izvede v letu L+1, kolesarsko pot pa zgradi v letih L+2 in L+3. Med DRL (1) in Močilnikom (A) bo pot na kolih po levem bregu Velikega Močilnika (odsek a). Čez Mali Močilnik se zgradi krajša brv (10 m) čez Malo Ljubljanico.

Do Mirk (B) bo pot potekala po makadamski cesti (odseka b, c), od tam pa do mostu čez Ljubljanico v Retovju (Č) večinoma po asfaltu (odsek e), le odsek f  je kolovoz.

Do konjskega klanca (odsek g) poteka po obstoječi makadamski cesti, nato bo zavila na asfalt in bo speljana vse do cerkve (D), kjer bo zavila k Ljubljanici in bo speljana na kolih (odsek j) do brvi (F) malo za sotočjem Male in Velike Ljubljanice (F).

Do mostu pri Enajsti šoli (I) bo pot speljana po levem bregu Ljubljanice, najprej po nekdanjem hruškovem drevoredu (odsek l), v odseku m1 bo na kolih, po športnem parku po travniku do brvi (H) čez Ljubljanico (odsek n) nato do mostu proti Verdu (I) spet na kolih (odsek m2).

Med mostovoma (I, J) in bo pot na kolih ob levi bregu Ljubljanice, pri odcepu za avtocesto bo nova lesena brv čez Ljubljanico (30 m). Do Kotnikovih bajerjev bo (sprva) speljana po obstoječem kolovozu (odseki p, s, š) ob izvozu z avto-ceste, od parkirišča pri bajerjih pa po obstoječi stezi (t) do transport-nega mostu v Sinji Gorici. Tam se zgradi še ena brv čez Ljubljanico (30 m) in tako Kotnikove bajerje poveže s Sinjo Gorico in Blatno Brezovico.

KKP/II – KOTNIKOVI BAJERJI-STRŽEN

(3.9 km, 0 v.m.) Osrednji del KKP poteka v celoti na kolih po levem ali po desnem bregu Ljubljanice, odvisno od ocene stroškov in izvedljivosti lastništvo zemljišč). Pravi-loma bi se morala pot zgraditi na državni parcelni številki korita Ljubljanice.

Dolžina poti se bistveno ne razlikuje. Začne se pri brvi v Sinji Gorici (Kotnikovi bajerji) in konča pri brvi pri Kaminu. Če bo potekala po desnem bregu Ljubljanice, bo treba zgraditi še brv čez Ljubijo (10 m, 30.000,00 evrov) in upoštevati, da je desni breg v občini Borovnica. Idejni projekt s študijo izvedljivosti se izvede v letu L+2, kolesarsko pot pa zgradi v letih L+3 in L+4.

Brvi čez Ljubljanico so tudi del drugih kolesarskih poti in če se KKP ne zgradi, bo treba stroške brvi prikazati pri drugih projektih (K13, K14, K14/A).

(29,1 km, 520 v.m.) Krožna kolesar-ska pot po Menišiji se bo začenjala pred DRL. Sprva no do Močilnika peljala po najnovejši pridobitvi na Tržaški cesti, kasneje pa bo pri DRL prečila Tržaško cesto (upamo, da bo tu zgrajeno tudi krožišče, nato pa do Močilnika po t.i. Koliščarski kolesar-ski poti zgrajeno na kolih. V Močil-niku bo naredila krog do izvirov Veli-kega Močilnika in Jazonove pesti, nato pa se bo nadaljevala čez Mirke (mimo Susmanovega kozolca, doma-čije in svinjakov) do brvi v Močilniku. Tu se bo označila še pešpot do Veli-kega in Malega Okenca. Na Konj-skem klancu se bomo priključili na K7 (Rimsko dolinsko cesto) in jo za-pustili 300 metrov naprej od nadvo-za čez AC. Za drugim skoraj 360 stopinjskim klan-cem in pri oznaki za TV17 se odcepimo od gozdne ceste, ki pelje proti Suhi štirni, Pokojišču, Lazam, Cerknici …

Pot bo čez Menišijo speljana mimo kurirske postaje iz druge svetovne vojne TV17 in kraja, kamor je med drugo svetovno vojno padlo zavez-niško letalo. Na Pokojišče bo peljala že K8 (po njej se lahko zapeljemo po nekoliko krajši nazaj na Vrhniko ali kolesa-rimo naprej do Pokojišča, Rakitne ali Cerknice), zato jo bomo pred Zavrhom obrnili proti Vrhniki, jo v začetku še speljali po nekdanji glavni cestni povezavi Pokojišča z Vrhniko (3,0 km), nato med Velikim Trebelnikom (815 m) in Velikim Lipovcem (753 m) zavili desno v smeri proti Lazam pri Borovnici, nato pa v drugem ostrem ovinku zavili levo, prečkali železniško progo  in pri Pritisku dosegli cesto, ki iz Bistre vodi proti Vrhniki.

Od tu se po najkrajši poti in po asfaltu vrnemo do DRL. Po dogovoru z občinama Cerknica in Rakitna se lahko na Pokojišču pot podaljša proti Rakitni ali Begunjam.

Razen krajših odsekov so gozdne ceste in kolovozi v dobrem stanju, problem pa je, da poti niso vrisane v GIS. Tako se bomo v letih L+0 in L+1 ukvarjali z idejnim projektom in s študijo izvedljivosti različnih tras ter pridobivali soglasja za odseke v zasebni lasti, v letu L+2 pa bomo postavili informacijske in smerne table in po potrebi še nasuli in utrdili pot.

Mislimo, da bo naloga pristojnih služb, da v GIS vrišejo makadamske ceste in kolovoze in jih označijo tudi z lastništvom. To delo seveda ni vključeno v stroške načrtovane kolesarske poti. Dva ovinka v klanec pri  AC (1,1 km) sodita tudi v Občino Logatec, zato bo tudi za ta del potreben dogovor s sosedo.

Če bi bili pri načrtovanju kakšni problemi (čeprav gozdne ceste po večini niso vrisa-ne v GIS, pa so zapleti možni le na kolo-vozu, ki pelje mimo TV17), bomo pot speljali vzhodneje od partizanskega spo-menika (do tja bo peš dobrih pet minut) po dobri makadamski cesti. Pot bo sicer nekoliko krajša (3,2 km) in tudi cenejša (na mapi označeno rdeče). Seveda so v igri še druge različice, na mapi smo vrisali le dve (svetlo modro), prva se priključi na K11, druga pa nad kamnolomom na K8.

(9,7 km, 270 v.m.) Kolesarska pot ob Rimskem zapornem zidu (Claustra Alpium Iuliarum – CAI) se bo začela pri delno obnovljenem obrambnem stolpi pod Bukovim vrhom in vodi prvih dvesto metrov po trasi rimske dolinske ceste, nato zavije (trenutno še zaraščen kolovoz) levo v hrib in po dvesto metrih klanca pride do poti, ki vodi po Menišiji (K11). Tam bo zavila levo in bo vodila po K11 do nadvoza čez avtocesto. Nekje v ravni črti od omenjenega obrambnega stolpa je daljši odsek rimskega zidu in bunker Rupnikove linije.

Na drugi strani AC bo pot zavila desno in bo vodila do Vrhniške jame, od tam pa malo nazaj do ceste in nato vseskozi nad železniško progo do Cesarjevega vrha. Tam bo pot prečkala glavno cesto Vrhnika–Logatec in na se drugi strani začenjala v dolg klanec skoraj do Jerinovega Griča. Na sredi poti bomo zavili na Strmico, kjer je nekdaj stala keltski tabor, danes pa ga zaseda vojska, zato bomo (predvidoma) pod speljali mimo vrha do Jezerca (kolovoz je označen v GIS-u, vendar je verjetno v zasebni lasti, 0,3 km) in spustili do Jerinovega Griča, kjer bo pri gostilni Mesec konec te trase. K10 povezuje odseke K2 (Planina), K3 (Geološka prelomnica), K4 (Furmanska pot), K7 (Rimsko dolinsko cesto), K9 (Mizen dol) in K11 (Krog po Menešiji).

Večina poti nad železniško progo, razen na začetku in na koncu, ni vrisane v GIS (3,2 km), del kolovoza pa je za povrhu še zaraščena gozdna steza (0,7 km). Dober kilometer poti bo speljano po Občini Logatec. V primeru kakršnih koli težav pri pridobivanju soglasij lastni-kov, lahko pot do Cesarjevega vrha speljemo po že predlaganem nadalje-vanju furmanske poti (K4) trasi. Kolovoz (na sliki rdeče) je že sedaj v precej dobrem stanju (rabi sicer nekaj kamionov peska), vendar v delu prečka občino Logatec, za to bo z njo nujen dogovor. Medtem ko severno od Raskovca ni ostankov rimskih obrambnih struktur, lahko nekaj ostankov le teh najdemo levo oziroma južneje od stare furmanske poti. V drugem primeru bo pot nekoliko krajša in tudi cenejša.

V prvi fazi (L+0) se izdela idejni projekt s študijo izvedljivosti in uskladi z načrtovanimi potmi v meddržavnem  projektu Claustra+, v letu L+1 pa se prične z gradnjo, bolj s čiščenjem trase in nasipavanjem, in označevanjem poti.

(3,1 km, 30 v.m.) Na odseku b bo pot potekala po kolovozih v občinski lasti, le krajši odsek bo potekal po sedaj še privatnem zemljišču, ki pa ga je lastnica pripravljena prodati. Razen precej jalovine in peska ter obnovitve lesene brvi, druga dela niso predvidena.

Pot se začenja cesti med Vrhniko in Veliko Ligojno, recimo na mostu čez Podlipščico.  Do Burjaka (2) poteka po stari podlipski cesti ob potoku (na skici svetlomodra črta).

(15,4 km, 475 v.m.) Pot se začenja pred gostilno Mesec na Jerinovem griču (Zap-lana) in je razen zadnjega dela, ki pelje čez Tičnico (malo slabši kolovoz – vendar je v tem delu načrtovan doživljajski park) in Trojico (1,5 km), v celoti asfaltirana (13,9 km). Informacijske table nas bodo seznanile z zgodovino Zaplane), zanimivi kmečki arhitekturi v Miznem dolu, cerkvi sv. Krištofa na Kurenu, Stari Vrhniki, Tičnici in gradišču Tavriskov, o cerkvi sv. Trojice, kapelici dveh Jakobov, Cankarjevi spominski hiši in še kaj.

(12,6 km, 475 v.m.) Pot se začenja pred DRL, zavije na Sušnikovo ulico in vodi čez Lošco do brvi čez Ljubljanico v Verdu. Na drugi strani brvi zavije desno in pelje skozi vas Verd mimo Petkov-škove in Sternenove rojstne hiše ter cerkve sv. Antona do Konjske-ga klanca. Na vrhu klanca se priključi na cesto, ki pelje do železniške postaje Verd. Pri mostu pod železnico se od te ceste odcepi desno, nato pa se po tej nekdaj edini cesti na Pokojišče zape-ljemo vse do cerkve sv. Štefana in partizanskega obeležja na Pokojišču.

Razen začetnega dela (3,4 km) in na samem Pokojišču (1,5 km), je cesta skoraj v celoti makadamska (7,7 km). Kakšnih večjih zanimi-vosti ob poti ni (duglazije, zrušeno letalo ali TV17 (K11) so predaleč), zato na informacijskih tablah malo več besed:

• o Menešiji,
• Ljubljanskem vrhu,
• bistrških opatih in
• kraških značilnostih dinarskega Krasa.

Po dogovoru z občinama Cerknica ali Brezovica pri Ljubljani se lahko kolesarsko pot podaljša od Padeža do Begunj pri Cerknici ali do Rakitne.

(Vrhnika–Logatec (OM), 6,5 km, 220 v.m.) Od DRL bomo pot speljali po Sušnikovi cesti in po Lošci do brvi v Verdu, tam zavili desno in mimo cerkve sv. Anton  Puščavnika do Konjskega klanca. Po nekaj sto metrih asfalta se bomo odcepili desno na makadamsko cesto, po vicinalni cesti vozili vse do Štampetovega mostu in nadvoza čez avto-cesto. Tu bo pot speljana naravnost in ne na drugo stran ceste in vseskozi ob avtocesti, mimo ostankov rim-skega zapornega zidu por Bukovim vrhom in podvoza pod avto-cesto. Na drugi strani avtoceste se območje vrhniške občine konča po nekaj sto metrih in začne območje Občine Logatec.

Če se bo Občina Logatec strinjala z našim predlo-gom, bodo Logatčani pot podaljšali do nekdanje utrdbe pod Brstom, ki je zapirala rimsko pot, ki je sem vodila iz Trsata, današnje Reke, sicer jo bomo malo pred podvozom zapeljali na K10 (Rimski zaporni zid in Rupnikova linija) ali na K11 (Krog po Menišiji). Pot do občinske meje bo dolga 6,5 km, premagati pa bo treba 220 višinskih metrov.

Ob poti se bomo z informacijskih tabel seznanili:

• z rimskimi cesarskimi in vaški potmi,
• z nekaterimi rimskimi najdbami v Verdu,
• z rimskem zapornim zidom pod Bukovim vrhom,
• z dolinsko potjo, ki je vodila naprej proti Trsatu,
• s poučili o slikarjih Sternenu in Petkovšku,
• nekaj malega izvedeli o mogočni Kotnikovi rodbini in njihovih tovarnah
• ter o Lenarčič-Kotnikovem parku.

(9,1 km, 0 v.m.) Od DRL bomo pot spelja-li po Tržaški cesti do križišča pred obema bencinskima servisoma, preč-kali križišče (v projektih Lista za razvoj Vrhnike in podeželja naj bi tu zgradili krožišče), pri novi železniški postaji pa zavili na nekda-njo železniško traso in po trasi kolesarili vse do občinske meje z Logom, ki je nekje pri nadvozu čez avtocesto.

Del trase pelje čez dvorišče oziroma trav-nik pred nekdanjo staro železniško posta-jo v Vrtnariji. Preveriti je treba lastništvo, saj železnica praviloma ni prodajala parcel na nekdanji trasi. O vrhniškem kraku že-leznice je že postavljeno nekaj informacij-skih tabel, zato prav veliko novih ne bo potrebno. Na poti se bomo tako z infor-macijskih tabel seznanili:

• z gradnjo južne železnice in nekaterimi različicami trase,
• z gradnjo »vrhniškega« odseka južne železnice,
• o prometni nesreči, ki je botrovala spremembi trase.