Na Kolo!
Vrhnika z Okolico
Vodniki
Reportaže
Načrti
Precej močno izražena želja je bila, da se drugo leto na kolo podamo ob Baltiku in Severnem morju). Glede na lete iz bližnjih letališč, so možni začetki v Amsterdamu, Hamburgu ali Berlinu, cilji tras pa v Gdansku, Berlinu ali Hamburgu.
Kar se tiče kilometrov, se jih lahko nabere tudi zelo veliko, koliko je odvisno predvsem od volje in števila dni, kar se tiče pa višinskih metrov, pa bo teh na poti bolj malo a vseeno ne zanemarljivo,
Na Bikemapu sem nastavil možne trase posameznih odsekov, vsak sam pa si lahko sestavi primerno dolžino in število dni. Odločitev pa bo seveda skupna. Continue reading
Ena od različic je tudi Sofija-Beograd ali Sofija-Budimpešta, v Sofiji pa bi to balkansko avanturo začeli, ker tja leti RyanAir iz Benetk. Lahko bi začeli tudi v Prištini (ali v Tirani), se zapeljali do Skopja in nato mimo Sofije do Bukarešte. Continue reading
Letošnja, že trinajsta ar-kolo-navtska avantura (če prištejem še nekaj neuradnih (oziroma še ne ar-kolo-navtskih potepanj – Vrhnika-Rim Budimpešta-Konstanca, po Romuniji, Firence-Rim – pa sedemnajsta) nas je peljala od Berlina do Dunaja večinoma po kolesarskih poteh ob Elbi, Vltavi in Donavi, pa tudi, ko smo se od Vltave odcepili proti Donavi, smo večinoma imeli označene kolesarske poti. Vreme nam je tudi tokrat že pregovorno dobro služilo (pravijo, da ko jaz organiziram kolesarsko potepanje je vedno lepo vreme, le od Gdanska do Madžarske meje nas je dva tedna pralo), le enkrat nas je pošteno namočilo, vendar dobre polovice kolesarjev tudi to ni zmotilo. Nekaj juter je bilo tudi precej mrzlih, ko temperatura ni dosegla desetih stopinj.
Trinajsto ar-kolo-navsko turo smo zaključili v petek trinajstega. Brez prask ali počenih pnevmatik.
Vrhnika, 26. 2. 2019, 15. 6. 2019
Menim, da vrhniški odsek načrtovane državne kolesarske ceste po Barju med Borovnico in Horjulom, ni najbolj posrečen, predvsem pa je nemarno drag, tako da stroški ne opravičujejo dodane vrednosti. Še vedno je tudi prisotna miselnost, da se kolesarske poti gradijo na »najbolj enostaven« način, ob glavnih prometnicah, kjer je največ državne ali občinske lastnine. Že dolgo je v svetu trend, da se kolesarske poti čimbolj oddaljijo od prometnih cest. Pri načrtovani barjanski poti gre spet za »klasiko« kolesarskih poti na Vrhniškem in v širši okolici (izjema je sicer občina Log-Dragomer), enkrat bo kolesarska pot dvosmerna, drugič bo po vsaki strani ceste potekal po en pas (od meje z Občino Log–Dragomer–Vrhnika kolesarji na državni kolesarki poti D1 v smeri Vrhnike vsaj štirikrat prečkajo prometno državno cesto Ljubljana–Vrhnika!), pa po cesti in pločniku, kjer bodo zagotovo spet številne skakalnice – med mejo z Občino Log-Dragomer in parkiriščem P&R v Sinji Gorici jih je več kot 40. In potem se čudimo, zakaj kolesarji ne vozijo po »kolesarski« poteh oziroma skakalnicah in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, ter povrhu vsega predstavljajo še oviro na poti. In jezo avtomobilistov!
Kako si predstavljam kolesarske poti (poudarek je na naravi/okolici, ne na asfaltu)
Prelistal sem dokumentacijo IDP predloga povezave med Borovnico in Horjulom na odseku med Bistro in mejo Občine Vrhniko s horjulsko občino (v nadaljevanju: Mreža), a se v podrobnosti nisem spuščal. Menim, da so dokumenti pripravljeni korektno, vendar pa je predlagana trasa poti daleč od idealne, pravzaprav je izbrana najslabša in tudi najdražja možna varianta. Verjetno je taka trasa predlagana v Projektu celostne prometne infrastrukture na Vrhniki in projektanti nanjo niso imeli vpliva in/ali druge možnosti. Continue reading
Na željo mnogih udeležencev sem pripravil krajše etape, med 70 in 85 kilometri, saj so bile letošnje v povprečju dolge po 120 km. Dodatno sem dodal dan za ogled Berlina ter dan za počitek in ogled Prage. Medtem, ko je odsek med Berlinom in Prago (431 km) tako rekoč dogovorjen, pa sem za nadaljevanje pripravil nekaj različic poti – recimo, po klasični Zeleni poti mimo Jindrihuva Hradca in Mikulova do Dunaja (473 km) ali do Dunaja mimo gradu Hluboko, Čeških Budejovic in Češkega Krumlova (459 km), ali namesto proti Dunaju raje kolesarimo po sončni poti (EV7) tokrat samo do Salzburga (567 km, en dan več). Odsek med Dunajem in Budimpešto bom dodal, če bo komu predlagana trasa prekratka in ob odločitvi za eno od prvih dveh različic.
Naša pot se bo držala priljubljenih kolesarskih poti, ob Elbi oziroma Labi, ob Vltavi, Zelene poti med Prago in Dunajem in kolesarke poti ob Donavi (ali in Innu). Continue reading
VRHNIKA, 20. 1. 2019
Z izgradnjo t. i. Južne obvoznice z izvozom z avtoceste v smeri Verda in Bistre se bo razbremenila ena stran osrednjega vrhniškega križišča. Sicer podpiram tudi gradnjo novega mostu čez Ljubljanico pri Kotnikovih bajerjih, vendar sočasno ali šele po tem, ko bo zgrajen načrtovani izvoz z avtoceste, saj bo sicer prometni zamašek samo preusmeril v smeri Sinje Gorice.
Glede na to, da se govori in razpravlja le o t. i. južni obvoznici, ki gostega prometa na Tržaški cesti ter v smeri proti obrtni coni in Horjula/Podlipe ne rešuje, bi s tem prispevkom rad samo opozoril, da moramo razpravljati tudi o t. i. Severni obvoznici.
Pitigliano – Mali Jeruzalem
Počasi že konzerviramo za zimo svoja kolesa (vsaj tisti manj zagrizeni kolesarji), tako ponovno prihaja obdobje, ko moramo že počasi delati načrte za drugo leto. Nekateri kolesarski prijatelji so me zaprosili, da se v letu 2019, poleg običajne jesenske “daljin-ske” avanture (tokrat je v načrtu kolesarjenje od Berlina in Prage do Dunaja, Bratislave in morda vse do Budimpešte – na koncu pa bomo sicer vsi hoteli še do Beograda), ponovno družimo v Tos-kani na pomladnem kolesarsko-kulinaričnem tednu.
Sovana – etruščanska cesta v tufu
Tokrat načrtujem šest kolesarskih etap v južni Toskani in severnem Laciju (tu sem kar doma, saj sem za ta del izdal tudi kolesarski vodnik (15,00 evrov in poštnina). Etape so “družinsko” dolge (med 50 in 60 kilometri), so pa zato višinski metri za pomladansko kolesar-jenje malo bolj “ubijal-ski” – med 730 in 1.350 metri.
Potovanje načrtujem tretji teden (18.–25.5.2019) v mesecu maju 2019 (do 12 udeležencev). Kolesarimo od drugega do sedmega dne, prvi dan je namenjen prihodu in ogledu kakšnega zanimi-vega mesta ob poti (npr. Ravene ali Citta’ di Castello), osmi dan pa za povratek domov, še prej pa si neobvezno ogledamo Orvieto, Todi, Citta’ dellle Pieve ali Perugio. Continue reading