Worms (80.000 preb.)

Worms, Nibelunški most

Keltsko naselje Borbetomagus (naselje v vodnem območju; v VI. stol. ime latinizirajo v Vormatia) zavzamejo Rimljani pod Druzom leta 14 pr.n.št. in tu za manjšo četo pehote in konjenice zgradijo mestece Augusta Vangionum z značilnim rimskim tlorisom ulic, forumom in templji za glavne bogove. Rimske napise, oltarje in votivne podobe je danes mogoče videti v arheološkem muzeju. Med letoma 411 in 413 se v Borbetomagusu s pomočjo kralja Gundaharja Burgundskega uveljavi rimski uzurpator Jovinus. Mesto postane pod Gundaharjem prestolnica burgundskega kraljestva. Nekaj malega ostankov tega zgodnjega burgundskega kraljestva hranijo v muzeju, večino pa je uničeno leta 436. Združena vojska Rimljanov pod vodstvom Aetiusa in Hunov pod vodstvom Atile, uniči burgundsko vojsko (ubitih naj bi bilo 20.000 vojakov) v bitki pri Wormsu.. Zgodba te vojne kasneje navdihne Pesem o Nibelungih.

Worms cveti v visokem srednjem veku, ob prejetih privilegijih angleškega kralja Henrika IV. (pozneje cesarja Henrika III.) mesto že leta 1074 postane Reichsstadt – svobodno cesarsko mesto, to je mesto odgovorno samo cesarju. V tem času zgradijo številne pomembne stavbe v romanskem slogu:

• stolnica v Wormsu (Wormser Dom), posvečena sv. Petru in je poleg dveh v Speyerju in Mainzu, t. i. cesarska stolnica (Kaiserdome). Sodi med najlepše primerke romanske arhitekture v Nemčiji),
• štiri druge cerkve in
• staro mesto trdnjavo,

zaradi katerih je mesto po romanski arhitekturi v Nemčiji le za Kölnom.

Worms, stolnica

Vsaj od leta 614 je rimskokatoliška škofija in pomembna grofija v Pfalška lokacija Karla Velikega, ki tukaj zgradi eno od svojih številnih upravnih palač. Škofje upravljajo mesto in njegove posesti. Najbolj znan zgodnje srednjeveški škof je Burchard Wormski.

V Wormsu je več kot sto cesarskih zborov, najpomembnejši v letu 1521 (splošno znan kot državni zbor v Wormsu), ki se konča z Wormsovim odlokom (Worms edikt), v katerem Martina Luthra razglasijo za krivoverca po zavrnitvi preklica svojega verskega prepričanja. Worms postane rojstni kraj prve reformirane biblije, tako Martina Luthra nemško Sveto pismo in Williama Tyndala prva popolna angleška Nova zaveza iz 1526

V Wormsu gostijo še več pomembnih dogodkov v zgodovini Svetega rimskega cesarstva. Leta 1122 je podpisan konkordat. Leta 1495 Reichstag (Cesarski zbor) sklene tukaj narediti poskus reforme razpadajočega cesarskega okrožja (Reichsreform).

Leta 1689 v času devetletne vojne Worms za nekaj tednov zasedejo čete kralja Ludvika XIV. Francoskega. Leta 1743 je podpisana pogodba, ki konča drugo Silesiansko vojno med Prusijo in Avstrijo. Leta 1792 mesto zasedejo vojaki Francoske prve republike. Škofija Worms je sekularizirana leta 1801, pri čemer je mesto preneseno v francosko cesarstvo. Leta 1815 je Worms v skladu s sklepi Dunajskega kongresa prenesen v Veliko vojvodstvo Hesse in kasneje Rhenish Hesse.

Worms, vodni stolp

V srednjem veku, od X. stol., je v mestu, ki je znano v srednjeveški hebrejščini po imenu Varmayza ali Vermaysa, močna judovska skupnost mesto in središče srednjeveške Aškenazi judovstva. Prva sinagoga v Wormsu je zgrajena leta 1034. V letu 1096 je umorjenih in križanih osemsto Judov. Judovsko pokopališče v Wormsu – (Heiliger Sand] je iz XI. stol. in sodi med najstarejša ohranjena pokopališča v Evropi. Sinagoga Rashi (1175) je po skrunitvi v Kristalni noči (pogrom nad Judi, ki ga tako poimenujejo zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev. Pogrom se, vodijo ga enote Sturmabteilung (SA), odvija sistematično po Nemčiji in delih Avstrije v noči iz 9. Na 10.  novembra 1938), lepo obnovljena in je najstarejša v Nemčiji.

Worms danes tekmuje z mestoma Trier in Köln za naziv “najstarejše mesto v Nemčiji”.

Znamenitosti:

• Rekonstruirana novoromanska stolnica posvečena sv. Petru (XII.–XIII. stol.);
• Spominska cerkev Svete Trojice, največja protestantska cerkev v mestu (XXVII. stol.);
• cerkev Sv. Pavla (Pauluskirche) (XIII. stol.);
• kolegijska cerkev sv. Andreja (Andreaskirche) (XIII. stol.);
• Cerkev Sv. Martina (Martinskirche) (XIII. stol.);
• cerkev Ljube gospe (Liebfrauenkirche (XV. stol.);
• Luthrov spomenik (Lutherdenkmal) (1868) (delo Ernsta Friedricha Augusta Rietschela);
• Rashi Sinagoga in Judovski muzej v hiši Rashi;
• Judovsko pokopališče;
• Nibelungški muzej časti srednjeveško visoko nemško epsko pesnitev Pesem o Nibelungih (Nibelungenlied);
• Nibelunški most (Nibelungenbrücke) s stolpom (Nibelungenturm) preko Rena;
• Železniški most čez Ren iz leta 1900, (Nibelungenbahn);
• Vodni stolp v Wormsu.

POVEZAVE

• Zanimivosti: Kaj obiskati, Lonely Planet,
• Video: 10 najzanimivejših,

MANNHEIM (310.000 PREB.)

je tretje največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob izlivu reke Neckar v Ren. V celotnem velemestnem območju okrog 2,4 milijona. S svojimi pravokotnimi ulicami v središču (die Quadratestadt), je mesto precej nenavadno. Mannheimski grad (Mannheimer Schloss, XVIII. stol.), nekdaj sedež volilnih knezov v Palatinatu, je danes ekonomsko in kulturno središče evropske metropolske regije »ren-neckar« in sedež Univerze Mannheim. V mestu ima sedež cela vrsta korporacij in znanih podjetij, med njimi tudi Daimler, IBM in Siemens.

Mannheimski grad (Mannheimer Schloss)

V pisnih virih se mesto prvič pojavi leta 766 kot Mannenheim (hiša Manna, okrajšava za nemška imena kot Hartmann ali Hermann). Celoten srednji vek Mannheim ostane vas. Leta 1606 začne volilni knez Friderik IV. graditi utrdbo Friedrichsburg v sedanjem mestnem središču, leto kasneje pa knez naselju podeli status mesta. V Tridesetletni vojni ga leta 1622 vojska Johana Tillya skoraj zravna z zemljo. Zgradijo ga nanovo a že leta 1689 ga v Devetletni vojni močno poškodujejo Francozi. Po ponovni obnovi leta 1698 iz Heidelberga v Mannheim prenesejo sedež volilnega Palatinata (Kurpfalz). Med leti 1720 in 1760 volilni klenz Karl III. Philip graditi Mannheimski grad in Jezuitsko cerkev. V XVIII. stol. je v mestu Mannheimska šola skladateljev klasične glasbe, v mestu pa deluje en najboljših dvornih orkestrov (dirigent Carlo Grua ) v Evropi. Leta 1788 se dvor volilnih knezov preseli iz mesta, leta 1802 pa ga priključji Velikemu vojvodstvu Baden (Großherzogtum Baden).

Vredno ogleda:

• telekomunikacijski in razgledni stolp;
• mannheimska sinagoga (zgrajena na novo po II. svetovni vojni);
• mošeja Yavuz Sultan Selim;
• Luisenpark – en najlepših evropskih parkov;
• Mannheimski grad (Mannheimer Schloss);
• Vodni stolp (Wasserturm);
• Jezuitska cerkev;
• Breite Strasse, Kunststrasse in Kapuzinerplanken – mannheimdske glavne nakupovalne ulice;
• Wildpark in Waldvogelpark v Karlsternu;
• Mestno središče kvadratnih ulic (Quadratestadt);
• Mestni trg (Marktplatz) s kmečkim trgom vsak torek, četrtek in soboto (zelenjava, rože);

POVEZAVE

• Zanimivosti: Kaj si ogledati, Kaj početi v mestu,
• Video: Ogleda vredni kraji, Mannheimski grad, Mesto pravokotnikov.

Speyer (50.000 preb.)

zgradijo Rimljani leta 10 (Civitas Nemetum) in je eno najstarejših nemških mest. Kraj podeduje ime po Tevtonskem naselju Nemetes. Kot Spira se prvič pojavi v VII stol. (ime dobi po bližnjem frankovskem naselju).

Speyer, mestna stolnica

Leta 150 se mesto pojavi v karti grškega kartografa Ptolemja kot  Noviomagus, kot škofovsko mesto pa se ga omenja od leta 346. V IV. stol. ga kot Civitas Nemetum omenja Peutingerjeva karta, že stoletje kasneje pa je porušen. V VII. stol. ga zgradijo kot Spira. Cesar Konrad II. leta 1030 zgradi stolnico, danes vpisano na seznam Unescove svetove dediščine. V XI. stol. okrog mesta zgradijo prvo obzidje. Iz Spayerja se leta 1076 v Canosso odpravi cesar Henrik IV.  Leta 1084 je v mestu ustanovljena prva judovska skupnost (že leta 1096 pa jih pobijejo križarji grofa Emicha). Med deloma 1527 in 1689 je Speyer sedež cesarskega dvora (Reichskammergericht), leta 1816 pa do konca II. sv. vojne pa je upravno središče Palatinata.

Vredno ogleda:

• mestna stolnica z osmimi grobovi svetih rimskih cesarjev in nemških kraljev;
• Altpörtel – stara mestna vrata;
• Gedächtniskirche – spominska cerkev (mesto je prepoznavno po protestatizmu (1529);
• židovsko dvorišče – ostanki sinagoge in nedotaknjen mikve;
• Technikmuseum Speyer – tehnični muzej;
• Zgodovinski muzej Palatinata.

POVEZAVE

• Zanimivosti: vodnik po mestu, turistične zanimivosti, kaj početi v mestu,
• Video: največje zanimivosti, stolnica, 10 zanimivosti.

ROTTENBURG AM NECKAR (43.000 PREB.)

Na lokaciji Rottenburga leta 98 Rimljani zgradijo Sumelocenna, ki je eno najpomembnejših mest v jugo-zahodni Nemčiji. Zgradijo tudi obrambni zid za obrambo pred Alamanni, ki pa mesto vseeno porušijo med letoma 259 in 260. Ime Rottenburg izvira iz besede rote burg (uničeno, razpadlo mesto) ali roteburg (rdeče, iz opeke zidano mesto).

Rottenburg ob reki Neckar

Ime naj bi dobil v zgodnjem srednjem veku, ko Allemani zgradijo novo naselje v bližini poruše-nega rinskega Sumelocenna. V srednjem veku je območje v lasti grofov iz Hohenberga, ki so ga leta 1381 prisiljeni prodati Habsburžanom. Rottenburg ostane do leta 1805 del Prednje Austrije, ko jo z mirovnim sporazumov iz Pressburga priključijo Württembergu.

Glavne zanimivosti:

• cerkev sv. Martina je mestna stolnica do leta 1821 (zvonik je iz leta 1486);
• kolegijska cerkev sv. Mavricija (iz različnih obdobij in slogov, v gotske osnove so vključeni ostanki starejše cerkve, s kasnej-šimi baročnimi dodatki. Ostanejo gotske freske (XIV. – XV. stol.) in slika štirih evangelistov (XV. stol.) na stropu kora. V severni ladji so še slike raznih princev, darilo nadvojvodinje Mechthild (1470), žene Ludwig I. in Eberhardova (kasneje vojvoda württemberški) mati.
• romarska Wallfahrtskirche St. Maria, (v bližnjem Weggentalu, na novo zgrajena v baročnem slogu med letoma 1682 in 1695, s srednjeveško pietà);
• vodni stolp Eckenweiler (1970) nenavadne oblike.

Tübingen (90.000 PREB.)

je staro univerzitetno mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar. Prvič se uradno pojavi XII. stol. in je od nekdaj znan kot izobraževalno mesto, saj je v mestu nekaj zelo starih fakultet.

Tubingen ob reki Neckar

Območje je poseljeno že v 12. tisočletju pr.n.št. Rimljani leta 85 zgradijo obmejni zid (limes) ob reki Neckar, samo mesto izvira pa iz VI. ali VII. stol., ko območje poselijo Alemani, čeprav se v uradnih evidencah prvič pojavi leta 1191. Leta 1146 grof Hugo V. (1125–1152) postane pfalški grof in Tübingen določi za središče okrožja Pfalzgrafen von Tübingen. Od leta 1231 je Tübingen civitas, kar kaže, da ime priznane državljanske svoboščine in sodni sistem.

Leta 1262 papež Aleksander IV. v Tübingenu ustanovi avguštinski, leta 1272 pa frančiškanski samostan. Slednji je obstajal do vojvode Ulricha Würtemberškega, ki ga leta 1535 razpustil zaradi protestantske reformacije, sprejeta v vojvodini Württemberg. Leta 1300 je ustanovljena latinska šola (današnja Uhland-Gymnasium).

Leta 1342 je bilo pfalško okrožje prodano Ulrichu III., grofu Württemberškemu in vključeno v grofijo Württemberg.

Med letoma 1470 in 1483 je zgrajena kolegijska cerkev svetega Jurija. Vojvoda Eberhard im Bart iz Württemberga leta 1477 ustanovi eno najstarejših univerz v srednji Evropi, Univerzo Eberharda Karlsa, ki kmalu postane najvplivnejša za učenje v Svetem rimskem cesarstvu, še posebej za teologijo. Še danes je univerza največji vir dohodka za mesto in je z 22.000 študenti ena največjih univerz v Nemčiji. Protestantska fakulteta, Tübinger Stift, je ustanovljena leta 1535 v nekdanjem avguštinskem samostanu.

Tubingen, mestna hiša

Leta 1635/36 mesto prizadene kuga. Leta 1638 Tübingen zavzeli švedski vojaki, med letoma 1647 in 1649 pa mesto zasedejo francoske čete. Leta 1789 del starega mesta pogori, vendar ga obnovijo v izvirnem slogu. Leta 1798 Johann Friedrich Cotta v Tübingenu začne izdajati Allgemeine Zeitung, vodilni časopis v začetku XIX. stol. v Nemčiji. V obdobju nacizma je v Kristalni noči 9. novembra 1938 požgana sinagoga. Mesto je preživelo drugo svetovno vojno, ker v mestu ni bilo težke industrije.

Najbolj znani prebivalci tukajšnjega okolja so Friedrich Miescher, ki je prvi odkril DNA, Wilhelm Schickard, ki je razvil prvi mehanski računalnik, ter Primož Trubar, avtor prvih slovenskih knjig.

Mestne znamenitosti so:

• ukrivljene tlakovane steze, ozke stopnice, ki se vijejo po hribovitem terenu, ulice s kanali in urejenimi tradicionalnimi hišami predalčne lesene gradnje;
• Mestna hiša na Mestnem trgu (Marktplatz);
  

  Tubingen, kolegijska cerkev sv. Jurija

• grad Hohentübingen, zdaj del tübengenške univerze;
• poznogotska kolegijska cerkev sv. Jurija (1470, samostanska cerkev je ena prvih cerkev preoblikovane v protestantsko cerkev Martina Lutra. Ohranja rimskoka-toliških značilnosti, kot so svetniki zaščitniki);
• samostan Bebenhausen je v vasi Beben-hausen v okrožju Tübingen ob kraku romarske poti svetega Jakoba, ki se začne tu in teče skozi Tübingen.

POVEZAVE

• Zanimivosti: Kaj početi v mestu, Tübingen v 24 urah, Dobrodošli v Tübingenu.
•  Video: Osem najzanimivejših, Dan v Tübingen.

ULM (120.000 PREB.)

je mesto ob reki Donavi v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg. Poznan je predvsem po cerkvi z najvišjim zvonikom na svetu (161,53 m, gotskem Minstru – stolnici (Ulmer Münster) in kot rojstni kraj Alberta Einsteina.

Ulm

Najstarejše sledljivo naselje na območju Ulma (v vaseh Eggingen in Lehr) je iz mlajše kamene dobe (okoli 5000 pr. n. št.). Okrog Ulma je mnogo ostankov rimskih utrdb, saj je južno od Donave potekala pomembna rimska Donausüdstraße. Do leta 500 Ulm od Rimskega cesarstva ločuje  Donau-Iller-Rhein-Limes – preko ulmske regije potekala meja med rimskim imperijem in nezasedeno Germanijo (Germania Magna). Na severovzhodu od centra mesta odkrijejo grobišča Merovingov (VI in VII. stol.), na območju bolnišnice Sv. Duha pa zgodnje-srednjeveško kraljevo palača Karolingov. Prvič je Ulm omenjen pisno leta 854, ko kralj Ludvik Nemški podpiše dokument v kraljevi palači “Hulma” v vojvodstvu Švabske. Mesto zaradi njegove lege na stičišču trgovskih in romarskih poti po kopnem in vodi razglasi Friderik Barbarossa leta 1181 za Svobodno cesarsko mesto. Sprva je Ulm pomemben privilegija Königspfalza, nastanitve srednjeveških nemških kraljev in cesarjev na svojih pogostih potovanjih, kasneje pa postane mesto trgovcev in obrtnikov.

Ulm, cerkev sv, Jurija

Eden izmed najpomembnejših pravnih dokumentov mesta je dogovor med patriciji Ulma in trgovskimi cehi (Großer Schwörbrief) iz leta 1397. Dokument velja za zgodnjo ustavo mesta in začetek gradnje velike cerkve (Ulm Minster, 1377), ki jo financirajo prebivalci Ulma in ne cerkev. V času reformacije Ulm postane leta 1530 protestantski. Z ustanovitvijo novih trgovskih poti po odkritju Novega sveta v XVI. stol. ter za posledicami tridesetletne vojne (1618-1648), začne mesto postopoma nazadovati.

V vojnah po francoski revoluciji mesto izmenično zasedajo francoske in avstrijske sile in uničujejo mestne utrdbe. Leta 1803 izgubi Ulm  status cesarskega mesta in je vključen v Bavarsko. Leta 1805 Napoleon v bitki pri Ulmu porazi avstrijsko vojsko generala Macka in jo prisiliti k predaji. Leta 1810 je Ulm vključen v Kraljevino Württemberg in izgubi svoja okrožja na drugem bregu Donave. Tam nastane Neu-Ulm. V sredini XIX. stol. je mesto trdnjava nemške konfederacije z velikanskimi vojaškimi gradbenimi deli, usmerjenimi predvsem proti grožnji francoske invazije. Mesto je v drugi polovici XIX. stol. postne pomembno središče industrializacije v južni Nemčiji, njegovo pozidano območje se razširi prek srednjeveškega obzidja. Gradnja velike stolnice, ki je v XVI. stol. prekinjena zaradi gospodarskih razlogov, se je med letoma 1844 in  1891 nadaljuje in konča v valu nemškega nacionalnega navdušenja do srednjega veka.

Večje zanimivosti:

• 

  Ulm, stolnica (Ulmer Munster)

  stolnica v Ulmu (nemško: Ulmer Münster, zgrajena 1377-1891), z najvišjim zvonikom na svetu (161,53 m) s 768 stopnicami. Korne klopi so delo Jörga Syrlin Elderja (1469–1474), znan kipar Schmerzensmann (božji človek) je delo Hansa Multscherja (1429).

• Fischerviertel(ribiška četrt) na reki Blau (hiše predalčne lesene gradnje, tlakovane ulice in slikovite brvi. Zanimivi sta Schiefes Haus (postrani hiša, XXVI. stol., danes hotel), in Alte Münz (srednjeveška stavba razširjena v renesančnem slogu v XVI. in XVII. stol.);
• ostanki mestnega obzidja ob reki, s 36 metrov visokim Metzgerturm(stolp mesarjev) iz XIV. stol.
• Rathaus(Mestna hiša; zgrajena leta 1370, ponaša se z freskami, ki segajo v sredino XVI. stol. Na zatrepu je astronomska ura iz leta 1520. obnovljena po hudih poškodbah v letu 1944);
• Hotel Krone (srednjeveški kompleks hiš (XV. in XVI. stol.), kjer so bili nastanjeni nemški kralji in cesarji na svojih potovanjih);
• več velikih stavb iz poznega srednjega veka in renesanse, ki se uporabljajo za hrambo predvsem hrane in orožja (na primer Schwörhaus, Kornhaus, Salzstadel, Büchsenstadel, Zeughaus, Neuer Bau);
• ulmska zvezna utrdba(največje ohranjene utrdbe zgrajene med letoma 1842 in 1859 za zaščito pred napadi Francozov);.
  

  Ulm, mestna hiša

• zgodovinsko okrožje Auf dem Kreuz (stano-vanjsko območje s številnimi stavbami iz pred leta 1700);
• samostan Wiblingen (nekdanji benediktinski samostan v predmestju Wiblingen na jugu Ulma. Cerkev kaže značilnosti poznega baroka in zgodnjega klasicizma. Njegova knjižnica je mojstrovina rokokoja);
• Ulmski Muzej z veliko zbirko umetnosti in obrti od srednjega veka, Levjega človeka (32.000 star kipec človeka z levjo glavo je najstarejša znana človeško-živalska skulptura na svetu) in različne Evropske in ameriške umetnosti iz let po letu 1945;
• spomenik Albertu Einsteinu – majhen spomenik na hiši, kjer se rodi Albert Einstein(hiša in celotno okrožje je bilo uničeno leta 1944).

POVEZAVE

• Zanimivosti: 10 največjih zanimivosti, Kaj početi v mestu, Najboljše v Ulmu.
• Video:  Sightseeing Ulm, Munster,

KOBLENZ (113.000 PREB.)

leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški vogal (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom (1897) cesarju Viljemu I. Ime izvira iz latinskega (ad) confluentes, sotočje ali (ob) združitvi rek. Kasneje se pojavlja tudi ime Covelenz in Cobelenz, v krajevnem narečju pa Kowelenz.

Prve človeške sledi – bronastodobno nahajališče žarnih grobišč (okrog leta 1000 pr.n.št.) – odkrijejo na Goloringu blizu mesta. Okoli leta 1000 pr.n.št. na hribu na drugi Mozele zgradijo trdnjavo Ehrenbreitstein, okrog VIII. stol. pr. n. št. pa je tu eden Druzovih vojaških položajev Castellum Apud Confluentes, Leta 55 pr. n. št. rimski vojaki pod vodstvom Julija Cezarja dosežejo Ren in zgradijo most med Koblenzom in Andernachom (49 pr. n. št.; ostanki so vidni še danes). Za zaščito mostu zgradijo tudi dva gradova, Confluentes za zavarovanje ceste Mainz–Köln–Xanten in utrdbo Niedernberg (II. stol., jo uničijo Franki leta 259). Severno od Koblenza je stal tempelj Merkurja in Rosmerte (galsko-rimska boginja), v uporabi do V. stol.

Koblenz, bazilika sv. Kastorja

Po padcu zahodnega rimskega cesarstva imajo Franki v mestu kraljevski sedež. Leta 860 in 922 je Koblenz prizorišče cerkvene sinode. Mesto so 882 opustošijo Normani. Leta 925 je postane del vzhodnega nemškega kraljestva, kasnejšega Svetega rimskega cesarstva. Leta 1018 da cesar Henrik II. mesto s posebno listino nadškofu, volilnemu knezu Trierja. V lasti njegovih naslednikov ostane do konca XVIII. stol., tu je tudi njihovo glavno prebivališče do XVII. stol. Leta 1138 je v Koblenzu izvoljen cesar Konrad II. Leta 1198 je v bližini bitka med Filipom Švabskim in Otom IV. Leta 1216 knezoškof Theodoric von Wied podari del zemljišča bazilike in bolnišnice nemškemu viteškemu redu, ki se pozneje imenuje Nemški vogal (Deutsches Eck). Med letoma 1249 in 1254 nadškof Arnold II. Isenburški obzida mesto, prestrašeni zaradi nemirnih meščanov, pa njegovi nasledniki zgradijo in okrepijo trdnjavo Ehrenbreitstein nad mestom.

Do tridesetletne vojne mesto doživlja razvoj in blaginjo, vojna pa povzroči hiter upad. Po Filipu Kristoferju, volilnem knezu iz Trierja, je trdnjava Ehrenbreitstein predana Francozom, mesto pa leta 1632 dobi cesarsko stražo. Leta 1688 Koblenz oblegajo Francozi pod vodstvom maršala de Boufflersa in uničijo Staro mesto (Altstadt), med drugim Staro trgovsko dvorano (Kaufhaus, obnovljena v svoji sedanji obliki leta 1725). Mesto je med letoma 1690 in 1801 rezidenca nadškofa, volilnega kneza iz Trierja.

Vredno ogleda:

• Soteska Rena (leta 2002 razglašena za del Unescove svetovne dediščine, v Koblenzu ima svoj
  

  Zgornja srednja dolina Rena

  severni konec);

• bazilika svetega Kastorja (Kastorkirche; leta 836 da cerkev s štirimi stolpi zgraditi Ludvik Pobožni in posvečena Kastorju iz Kardna. Sedanja romanska stavba je dokončana leta 1208, gotskoobokana streha pa je iz leta 1498);
• Palača volilnega kneza (Residenzschloss, 1778–1786, zgrajena po načrtu francoskega arhitekta P. M. d’Ixnarda. Danes je muzej, med drugimi zanimivostmi je v njej tudi nekaj tapiserij. Ob palači so lepi vrtovi in promenada (objekti cesarice Avguste), ki se raztezajo vzdolž brega Rena, v njih je spomenik pesniku Maxu von Schenkendorfu. Kip cesarice Avguste, katere najljubša rezidenca je bil Koblenz, stoji na Luisenplatzu.
• Nemški vogal (Deutsches Eck; Križniki na sotočju Rena in Mozele zgradijo dvorec Bailiwick. Leta 1897 je na 14 metrov visokem konju nameščen spomenik nemškemu cesarju Viljemu I. Nemškemu (arhitekt Bruno Schmitz), ki ga slavnostno odkrije njegov vnuk Viljem II.
  

  Koblenz, Nemški vogal – Koblenz Eck

• cerkev svetega Florijana z dvema stolpoma na pročelju (1110);
• mestni obrambni sistem (močne utrdbe na hribih na zahodu, trdnjava Ehren-breitstein, obzidje je porušeno);
• gotski kamniti most s 14 loki čez Mozelo (1344);
• stavbe zgodovinskega pomena v starem delu Koblenza.
• cerkev Naše ljube gospe (Liebfrauen-kirche; ladja je iz leta 1250, kor 1404–1431, visoki poznoroman-skimi stolpi.
• Grad volilnih knezov iz Trierja (1280; danes gosti občinsko zbirko slik);
• Centralna železniška postaja (Koblenz Hauptbahnhof, zgrajena leta 1890 zunaj nekdanjega obzidja na križišču železnice Köln–Mainz in ob strateški progi Metz–Berlin);
• Rojstna hiša kneza in avstrijskega državnika Klemensa Wnezla von Metternich, avstrijski državnik (1773–1859);
• nekdanji jezuitski kolegij (baročna zgradba J. C. Sebastianija (1694–1698), danes mestna hiša);
• grad Lahneck (nad krajem Lahnstein v bližini Koblenza);

 POVEZAVE

• Zanimivosti: Deset zanimivosti, Kaj početi v Koblenzu, Vodnik po Koblenzu.
• Video: 18 zanimivosti, Vredno ogeda.

WIESBADEN (289.000 Preb.)

je glavno mesto zvezne države Hesse. Je eden najstarejših zdraviliških krajev v Evropi. Mesto se smatra za deseto najbogatejše v Nemčiji.

Wiesbaden

Prve naselbine segajo v neolitik, v dokumentih pa se pojavi leta 6, ko Rimljani tu zgradijo utrdbo. Termalne vrelce v Naturalis Historia – Zgodovina narave opisuje že Plinij st., v izviroh pa se že kopajo tako Rimljani kot njihovi konji! Toplice se prvič omenjajo leta 121 kot Aquae Mattiacorum – vode Mattiacijev (Mattiaci iz Germanskega plemena), naselje pa kot Mattiacum. Severno od Wiesbadna (v kraju Taunus) Rimljani zgradijo del rimskega Limesa Germanicus, V VIII. stol. v Wiesbadnu zgradijo kraljevo palačo Frankov-skega kraljestva. Ko kraljestvo razpade (888) postane Wiesbaden del Vzhodne Francije. Leta 1170 dobi širše območje v fevd Walram I., vojvoda iz Nassaua. Ko v XIII. stol. Franconia razpade na številne državice, postane Nassau (Wiesbaden pa leta 1232 cesarsko mesto) neodvisna država v Svetem rimskem cesarstvu. Ko se cesar Friderik II. spopade  papežem, mainški nadškof Siegfried III. leta 1242 zahteva, da se Wiebaden poruši. Wiesbaden se vrne pod kontrolo Dvora iz Nassau (grof Walram II.) leta 1270.  Wiesbaden in grad v Sonnenbergu sta v sporu z Eppsteini ponovno porušena leta 1283. V naslednjih desetletjih si posestva delijo številni knezi, pretežno iz vojvode iz Nassaua.

Vredno ogleda:

• Schloßplatz (Trg palač, 1837–1841, trg v samem mestnem središču s pomembnimi zgradbami, zgradi Viljem, Nassauski vojvoda);
• stara mestna hiša (1610, najstarejša zgradba v centru, v tlaku pred stavbo je vgravirani hieraldični orel Svetega rimskega cesarstva, lev iz Nassaua in lijija iz Wiesbadna (1887);
• neo-gotska protestantska cerkev na trgu Marktkirche (1852–1862, je s petimi zvoniki (najvišji je visok 92 m) najvišja zgradba v mestu, pomembnejše so orgle v notranjosti in kariljon v zvoniku s 49 zvonovi, najtežjim 2.2 toni in najlažjim s 13 kg);
• gledališče (Hessisches Staatstheater Wiesbaden, 1894, zgrajeno na zahtevo cesarja Viljema I.)
• neo-klasicistično zdravilišče (Kurhaus z vodnjakom, 1904–1907, zgrajeno na zahtevo cesarja Viljema II.);
• Kurhaus Kolonnade (1827, s 129 meter najdaljše evropsko stebrišče);
• neo-gotska cerkev sv. Bonifacija (1845–1849; po reformaciji prva katoliška cerkev, arhitekt Philipp Hoffmann, posvečena Sv. Bonifaciju);
• ruska ortodoksna cerkev sv. Elizabete (1847–1855; arhitekt Philipp Hoffmann, cerkev da zgraditi vojvoda Adolf iz Nassaua ob prezgodnji smrti žene Elizabete Mikhailovne);

POVEZAVE

• Zanimivosti: Kaj početi v Wiesbadnu, Vodnik po Wiesbadnu, Ogled Wiesbadna.
• Video: Največje zanimivosti, Obvezno pogledati, cerkev Na trgu, Termalno zdravilišče.

MAINZ (200.000 PREB.)

je glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje – Pfalška. Mesto stoji nasproti Wiesbadna na sotočju Rena in Majne in je poleg Frankfurta najpomembnejše mesto v regiji. Rečno pristanišče na Renu ga povezuje z mesti ob Renovih pritokih kot so Neckar, Majna in Mozela in pristaniščem Rotterdam v Severnem morju. Po zadnji ledeni dobi reke v dolini Rena ustvarijo velike peščene sipine, na katerih stoji zahodni del mesta. Mainške sipine (Großer Sand) v bližini mesta so naravni rezervat z edinstveno pokrajino in stepskim rastlinjem, ki je za to področje redkost.

Mainz, pogled s citadele

Rimljani z generalom Druzom (v mestu lahko vidimo njegov mogočen nagrobni spomenik) leta 13 ali 12 pr. n. št. zgradijo utrdbo (castrum) Mogontiacum. Četudi mesto stoji nasproti izliva Majne v Ren, njegovo ime ne nastane iz imena reke (nemško Main), pač pa iz njenega latinskega imena Menus. Ime je keltskega izvora, v Germanijo pa ga verjetno iz Galije prinesejo vojaki, ki sprejmejo za svojega galskega boga Mogonsa (Mogounus, Moguns, Mogonino). Ime lahko pomenilo velik, podobno kot latinsko magnus, ali pa bog moči. Mogontiacum, upravno središče province Gornje Germanije, je celo rimsko obdobje pomembno mesto, predvsem zaradi svojega strateškega položaja na sotočju rek, je castrum bazni tabor številnih vojaških enot – legij, tu je tudi baza rimskega rečnega vojnega ladjevja (Classis Germanica). Leta 1982/86 odkrijejo ostanke rimskih ladij za prevoz vojakov (navis lusoria) in patrolnega čolna iz poznega IV. stol., ki so sedaj razstavljeni v Muzeju antičnega ladjarstva v Mainzu. Leta 368 mesto izropajo Alemani. Po letu 400, verjetno prav v Mainzu, preko Rena prehajajo Vandali, Svebi, Alani in druga germanska plemena. Po padcu Mainza imajo napadalci odprto pot do Trierja in naprej v Galijo.

Zdi se, da rimski kastrum kot vojaški objekt nikoli ni bil povsem opuščen, saj so zgradbe zgrajene v različnih časovnih obdobjih, sedanja citadela iz leta 1660 pa je kot nadomestilo za starejšo utrdbo.

Mainz, ostanki rimskih vrat

Po padcu Rimskega cesarstva leta 476 Franki pod Klodvikom I. do leta 496 prevzamejo oblast v zahodni Evropi in leta 508 pripojijo Kölnsko kraljestvo. Mainz postane zaradi svojega strateškega položaja ena od vojaških baz Frankovskega kraljestva, pomemben pa postaja tudi za krščanstvo. Dagobert I. okrepi mestno obzidje in ima v mestu enega od svojih sedežev. V Mainzu med letoma 534 in 548 kujejo solidus Teodeberta I. (vladal 533-548). 

V zgodnjem srednjem veku postane Mainz središče pokristjanjenja germanskih in slovanskih ljudstev. Prvi nadškof v Mainzu je sveti Bonifacij, ki ga med poskusom pokristjanjenja leta 754 ubijejo Frizijci. Druga zgodnja mainška nadškofa sta učenjak in pisec Raban Mavr in sveti Viligis (975–1011), ki začne graditi mainško stolnico in ustanovi samostan svetega Štefana. Od Viligisa do razpustitve Svetega rimskega cesarstva leta 1806 so mainški nadškofje tudi nadkanclerji cesarstva in najpomembnejši med sedmimi volilnimi knezi nemškega cesarja. Mainška dioceza je poleg rimske danes edina v svetu z episkopskim sedežem, imenovanim Sveti sedež (sancta sedes).

Mestne pravice, med katerimi je bila tudi pravica do izvolitve mestnega sveta, leta 1244 Mainzu podeli nadškof Zigfrid III.

V Mainzu so (bile) pomembne tudi judovske skupnosti, prve nastanejo že v X. stol.in so bile znane po svojem šolstvu. Med drugimi v mestu uči tudi slavni rabin Geršom Ben Juda (960-1040). Iz Mainza je tudi mučeniški rabin Amon Mainški, skladatelj molitve Unetanneh Tokef (Naj nam pove, kako velika [je svetost tega dne]), ki spada v bogoslužje med praznikoma Roš hašana in Jom Kipur. Judje v Mainzu, Speyerju in Wormsu v XII. stol, ustanovijo Vrhovni svet za določitev standardov judovske države in izobraževanja. Mestose  Mainz na judovske someščane odzivajo različno in bipolarno, včasih jim dovolijo svobodo in jih ščitijo, v drugih časih pa preganjajo, jih obsojajo tudi za izbruhe kuge in jih pobijajo (leta 1349 na grmadah sežgejo okoli 6.000 živih Judov), v letih 1012, 1462 in 1474 jih celo izženejo.

Mesto slovi po tem, da kmalu po letu 1450 natisnejo prvo knjigo na tiskarski stiskalnici s premičnimi kovinskimi črkami, ki jih leta 1439 izumi Johannes Gutenberg.

Vredno ogleda:

• Rimsko-germanski muzej (Römisch-Germanisches Zentralmuseum), v katerem so razstavljeni rimski, srednjeveški in še starejši artefakti;
• Muzej antičnega pomorstva (Museum für Antike Schifffahrt), v katerem je pet rimskih čolnov iz poznega IV. stol.;
  

  Mainz, stolnica sv. Martina

• ostanki rimskih zgradb, med njimi Jupitrov steber, Druzov mavzolej ter ruševine gledališča in akvadukta;
• Stolnica sv. Martina (Mainzer Dom), stara več kot tisoč let;
• Mestno gledališče (Staatstheater Mainz);
• železni stolp (Eisenturm), stolp na nekdanjem železnem trgu, v XIII. stol. stolp mestnih vrat;
• leseni stolp (Holzturm), stolp na nekdanjem lesnem trgu, v XV. stol. stolp mestnih vrat;
• Gutenbergov muzej, v katerem je razstavljena izvirna Gutenbergova Biblija in mnogo drugih knjig dz XV. stol. dalje;
• del starega mestnega jedra južno od stolnice, kar ga je ostalo po bombardiranjih v drugi svetovni vojni.
  

  Mainz, Elektorska palača (Kurfürstliches Schloss)

• Elektorska palača (Kurfürstliches Schloss), palača volilnega kneza;
• Marktbrunnen, ena od največjih renesančnih fontan v Nemčiji;
• Domus Universitatis (Stara univerza, 1615), več stoletij najvišja zgradba v Mainzu;
• Kristusova cerkev (Christuskirche), zgrajena 1898–1903, porušena v bombardiranjih leta 1945 in zgrajena na novo leta 1948–1954;
• cerkev sv. Štefana z okni Marca Chagalla, vgrajenimi po drugi svetovni vojni;
• Citadela;
• ruševine cerkve sv. Krištofa, spomin na II. svetovno vojno;
• Schönborner Hof, baročna zgradba iz leta 1668;
• Rokokojski cerkvi sv. Avguština (Augustinerkirche) in sv. Petra (Petruskirche);
• cerkev sv. Ignacija (1763);
• dvorec Erthaler Hof (1743);
• baročni dvorec Bassenheimer Hof (1750);
• Botanični vrt Univerze Johannesa Gutenberga v Mainzu, ki ga vzdržuje univerza;
• Deželni muzej (Landesmuseum);
• Televizijska hiša Zweites Deutsches Fernsehen (ZDF), ki je ena od največjih javnih televizijskih hiš v Nemčiji.

 POVEZAVE

• Zanimivosti: TOP 10, Kaj početi v Mainzu, Vodič po Mainzu.
• Video: Turistične zanimivosti, stolnica, Najboljše iz Mainza.

DUISBURG (582.000 PREB.)

je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije. Zelo gosto naseljeno se razprostira ob reki Ren. Velemestno območje Ren-Porurje sámo ima več kot 10 milijonov prebivalcev. Düsseldorf je znan po svojih mnogih dogodkih ter tudi po svoji modi in mnogih sejmih.

Med največjimi zanimivostmi so luksuzno nakupovalno središče (Königsallee), rokokojski grad Benrath, staro mestno jedro (Altstadt), danes poznano kot najdaljši bar na svetu, s staro mestno hišo (1573), Düsseldorfsko pristanišče s številnimi modernimi zgradbami, zgodovinsko četrt Kaiserswerth z ruševinami gradu rimskega svetega cesarja Frederika I. Rdečebradca, grad Heltorf, njvečja palača v Düsseldorfu, od leta 1662 bivališče plemiške družine Grafen von Spee, star mestni park (Hofgarten), grad Jägerhof, stara lovski dvorec, danes  Goethejev muzej.

POVEZAVE

• Zanimivosti: 25 glavnih zanimivosti. Obvezno, Deset zanimivosti, Zanimivosti.
• Video: Kaj pogledati v Dusseldorfu, Najlepši kraji, 15 zanimivosti, Mesto ob Renu.

LEVERKUSEN (163.000 PREB.)

Mesto je poznano predvsem po farmacevtski industriji Bayer in nogometnem klubu Bayer 04 Leverkusen. V jedru današnjega mesta je že v XII. stol. stala vas Wiesdorf. Med Kõlnsko vojno (1583–1588) je vila pa opustošena. Celotno območje je ostalo kmečko do XIX. stol., ko se začne razvijati kemična industrija. Leta 1860 na tem mestu kemik Karl Leverkus zgradi v Kahlberg in Wiesdorf dve tovarni za proizvodnjo modrega ultramarina, združeni naselji pa poimenuje po sebi. Podjetje prevzame Bayer leta 1891.

Med večjimi zanimivostmi so BayArena (nogometni stadion Bayer Leverkusna), muzej industrije (Freudenthaler Sensenhammer), baročni grad Morsbroich (danes je v njemu muzej sodobne umetnosti), 73 metrov visok vodni stolp Leverkusen-Bürrig, park ob Renu, Japonski vrt, delavska četrt, zgodovinski plavajoči most in mavzolej Karla Duisberga.

POVEZAVE

• Zanimivosti: Vodič po mestu, Kaj početi v mestu.
• Video: Mestne zanimivosti, Za pogledat.

KÖLN (1.060.000 PREB.)

Köln, 1411

po kölnsko Kölle, po slovensko tudi Kelmorajn, je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in četrto največjo mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu). Nahaja se v metropolitanski regiji Ren-Ruhr, ki je ena glavnih evropskih metropolitanskih regij in z več kot desetimi milijoni prebivalcev največja v Nemčiji. Köln leži na obeh straneh reke Ren,

Köln je ustanovljen na ozemlju Ubiiev v I. stol. kot rimska Colonia Claudia Ara Agrippinensium, od katere dobi tudi ime. Mesto deluje glavno mesto rimske province Spodnja Germanija  (Germania Inferior) in kot sedež rimske vojske v regiji do leta 462, ko ga zasedejo Franki. V srednjem veku skozenj potekajo najpomembnejše trgovske poti med vzhodom in zahodom Evrope.

Köln je eden od vodilnih članov hanzeatski zvezi mest in med največjimi mesti severno od Alp v srednjeveških in renesančnih časih. Do druge svetovne vojne je mesto doživi več zasedb, od Francozov in tudi Britancev (1918-1926). Köln je med drugo svetovno vojno med najbolj bombardiranimi mesti v Nemčiji, Royal Air Force (RAF) na mesto odvrže  kar 34.711 dolgih ton bomb. Bombardiranje število prebivalcev zmanjša za 95%, predvsem zaradi evakuacije in uničil skoraj celotno mesto.

Köln, 2013

Köln je velik kulturni center v Porenju. Gosti več kot trideset muzejev in stotine galerij. Razstave segajo od lokalnih, rimskih arheoloških najdb do sodobne grafike in kiparstva. Kölnski sejem gosti številne razstave, kot na primer Art Cologne, imm Cologne, Gamescom in Photokino.

Vredno ogleda:

• 

  Stolnica

  Stolnica v Kölnu posvečena sv. Petru in s. Mariji ((Kölner Dom), mojstrovina visoke gotike in ena. Graditi jo začno v XII. stol. za hrambo relikvarija Svetih Treh kraljev. Stolpa sta visoka po 157 metrov (do vrha s čudovitim razgledom vodi 500 stopnic), notranjost obsega več kot 6.000 m2, streho pa podpira 56 stebrov. Cerkev hrani še reljef Češčenje Kraljev (1440), sobo zakladov s starimi relikvariji in rokopisi in druge zaklade. Stolnica je sedež katoliškega nadškofa v Kölnu in je vpisana na seznam Unescove svetovne kulture dediščine);

• Mestna hiša (Rathaus) se v okrožju Innenstadt, med dvema trgoma Rathausplatz in Alter Markt. V njej deluje del mestne uprave, vključno z Mestnim svetom in uradom župana. To je najstarejša mestna dvorana v Nemčiji z dokumentirano zgodovino okoli 900 let. Zgodovina Mestnega sveta sega v XI. stol. in je odličen primer samo-pridobljene občinske avtonomije srednjeveških mest. Današnji stavbni kompleks je sestavljen iz več objektov, dodanih zaporedoma v različnih arhitekturnih slogih: obsega zgodovinsko Mestno hišo iz XIV ali XV. stol., gotski stolp z renesančno ložo (XVI. stol.), in samostan (Löwenhof) in atrij (Piazzetta) iz XX. stol.);
  

  Mestna hiša

• Staro mesto (je manjše od mnogih drugih, saj je 80% mesta porušeno v bombardiranjih. Še vedno pa so vredne ogleda številne ulice, predvsem tiste ob Renu in romanska (na mestu stare kapele iz leta 960, sedanja zgrajena med letoma 1150 in 1250) cerkev Velikega sv. Martina);
• Univerza v Kölnu (Universität zu Köln) je ena najstarejših in največjih evropskih univerz.  Ustanovljena je  leta 1388, nato zaprta leta 1798 in ponovno odprta leta 1919. Je četrta najstarejša univerza v Svetem rimskem cesarstvu; ustavno listino je podpisal papež Urban VI.

Ogleda vredni so tudi številni muzeji (Wallraf-Richartz und Ludwig, Gorčični, Čokoladni, Mestni), botanični (XIX. stol.) in živalski (1860) vrt, Dokumentacijski center nacizma, se z ladjo zapeljati po Renu ali se čez reko zapeljati z gondolo (1957) ali pa iti le po nakupih v Belgijsko četrt.

POVEZAVE

• Zanimivosti: Obvezno pogledati, 14 glavnih zanimivosti, Sightseeing, Deset največjih atrakcij
• Video: Videotour, Deset atrakcij

Bonn (318.809 PREB.)

Bonn, trdnjava Godesburg

je zvezno mesto (Bundesstadt) na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija. Nahaja se v južnem delu regije Ren-Ruhr, največjega metropolitanskega območja Nemčije z več kot 11 milijoni prebivalcev.

Območje naseljujejo že v kameni dobi, o čemer pričajo 14.000 let star dvojni grob iz okrožja Oberkassel in jarek ter lesene palisade odkrite na območju Venusberg iz okoli 4080 pr. n. št. Zgodovinarji menijo, da je mesto ustanovljeno v I. stol. pr. n. št. (okrog leta 12 pr. n. št.) kot rimsko naselje in je eno najstarejših nemških mest, Še pred tem je vojska sem preseli Ubije, germansko plemensko skupnost povezane z Rimom. Latinsko ime za to naselje je Bonna, ki lahko izhaja od imena prvotnega prebivalstva tega in mnogih drugih naselij na tem območju, Eburonov. Eburoni so bili člani velike plemenske koalicije, ki jo Cezar uniči v vojni v Galiji med letoma 53 in 51 pr. n. št. V I. stol. vojska izbere zemljišče severno od nastajajočega mesta in zgradi velik vojaški objekta Castra Bonnensis (dobesedno Trdnjava Bonn), sprva lesen, nato pa obnovljen v kamnu.

Bonski Münster

Rimska utrdba je bila največja trdnjavo svojega tipa, znana iz antičnega sveta, zgrajena za namestitev celotne cesarske legije in pomožnega osebja. Zavzemala je površino približno 250.000 kvadratnih metrov. Med zidovi je bila gosta mreža ulic in množica objektov. Najdlje je med legijami v Bonnu nameščena I. legija Minervia (Prima Legio Minervia). Deli naselja se ohranijo do srednjega veka, ko mesto imenujejo Bonnburg in ga uporabljali frankovski kralji, dokler so na oblasti. Sčasoma veliko gradbenega materiala uporabijo pri gradnji mestnega obzidja v XIII. stol. Sterntor (zvezdna vrata) v središču mesta so rekonstrukcija zadnjih ostankov srednjeveškega obzidja.

Iz utrdbe, Bonnburg, kot tudi iz novega srednjeveškega naselja usmerjenega na jug, kjer je kasneje nastal Bonski Münster, je zraslo srednjeveško mesto Bonn. Med XI. in XIII. stol. je v romanskem slogu zgrajena cerkev Bonnski Münster (bazilika sv. Martina), leta 1597 pa Bonn postane sedež nadškofije iz Kölna. Mesto pridobi večji vpliv in se bistveno poveča. Od leta 1597 do 1794 je Bonn glavno mesto volilnega okraja Köln in sedež nadškofje in knezoškofov iz Kölna. Med obleganjem leta 1689 v času devetletne vojne je Bonn močno bombardiran ko sile nizozemske republike in volilni knez Brandenburga oblegajo in zavzamejo Bonn.

Volilni knez Clemens Avgust (vladal 1723–1761) odredi gradnjo številnih baročnih zgradb, ki še danes mestu dajejo svoj značaj. Še en pomemben bonski vladar je nadvojvoda Max Franz Avstrijski (vladal 1784-1794), ki ustanovi univerzo in zdraviliško četrt Bad Godesberg, poleg tega pa je mecen mladega Ludwiga van Beethovna, rojenega v Bonnu leta 1770 (financira skladateljevo prvo pot na Dunaj).

Vredno ogleda:

• Beethovnova rojstna hiša se nahaja v Bonngasse v bližini tržnice.
  

  Marktplatz s staro mestno hišo

• Beethovnov spomenik na Münsterplatz, kjer je tudi Bonnski minister;
• stara mestna hiša (Altes Rathaus) zgrajena leta 1737 v rokoko slogu, pod vladavino Clemensa Avgusta Bavarskega. Uporablja se za sprejeme gostov mesta in kot urad župana.
• graščina Kurfürstliches, zgrajena kot prebivališče volilnega kneza, sedaj glavna zgradba Bonske univerze.
• Kostanjeva aleja (Poppelsdorfer Allee) je pot s kostanji, po kateri je potekal prvi konjski tramvaj. Povezuje graščini Kurfürstliches in Poppelsdorfer, ki je bila zgrajena kot prebivališče volilnih knezov v prvi polovici XVIII. stol. in je zdaj tam botanični vrt. Os prekinja železniška proga in zgradba glavne železniške postaje, zgrajene leta 1883/84.
• tri najvišje stavbe v mestu (radijski stolp WDR v Bonn-Venusbergu,180 m), sedež v Deutsche Post imenovan Post Tower, 162,5 m) in nekdanja stavba nemškega parlamenta Langer Eugen, 114,7 m, zdaj nova lokacija kampusa ZN);
• Bonnski Münster, bazilika svetega Martina;
• dvojna cerkev Schwarzrheindorf, zgrajena 1151;
• staro Bonsko pokopališče(Alter Friedhof),Staro Bonnsko pokopališče, eno najbolj znanih v Nemčiji;
• Kreuzbergkirche, zgrajena 1627, Heilige Stiege – svete stopnice z romarje so delo Johanna Balthasarja Neumanna;
• ruševine trdnjave Godesburg (1211);
• številni muzeji.

POVEZAVE

• Zanimivosti: 12 zanimivosti, Kaj početi v Bonnu.
• Video: Največje zanimivosti, 12 najbolje ocenjenih, Nekdanje glavno mesto.

BAD HONNINGEN (5.800 preb.)

Arheološke najdbe kažejo, da je kraj naseljen že v rimskem času. Rimski Limes, meja med Germanio Inferior in Superior je potekala med Bad Hönningen in Rheinbrohilom, zgrajen pa je manjši castellum. Leta 1972 rekonstruirajo rimski opazovalni stolp. V dokumentih je prvič omenjen leta 1019 kot Besitztum Hohingen. Med Tridesetletno vojno je leta 1632 Bad Hönningen, razen dvanajst hiš, v celoti.požgan. Prvo termalno kopališče v zdravstvene namene je zgrajeno leta 1895.

Zanimivosti:

• neo-gotski Grad Arenfels (1840);
• Hohe Haus (hiša zgrajena za nadškofa Rabana von Helmstatt leta 143, danes je v njej mestni muzej);
• ostanki rimskega Limesa z muzejem Limes Center (območje je od leta 2005 vpisano v Unescovo svetovno dediščino);
• Schlossberg (največji vinograd ob srednjem Renu, 9 Ha).

REN

(latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki se začne v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem švicarskih Alpah, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihten-štajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem. Največje mesto na reki Ren je Köln v Nemčiji z 1.060.582 prebivalci (31. december 2015). To je druga najdaljša reka v srednji in zahodni Evropi (za Donavo), s približno dolžino 1230 km, s povprečnim pretokom okoli 2900 m3/s.

Ren in Donava sta oblikovali najbolj severne celinske meje rimskega imperija in že od tistih dni je Ren pomembna in plovna vodna pot za opravljanje trgovine in prevoz blaga globoko v notranjost. Številni gradovi in utrdbe ob Renu pričajo o njegovem pomenu kot transportni poti v Svetem rimskem cesarstvu. V moderni dobi je postal simbol nemškega nacionalizma. (več).

DUISBURG (500.000 PREB.)

leži prometni cesti proti letališču Düssel-dorf  V zgodnjem srednjem veku (prvič omenjeni leta 883)  je tu sedež frankovskih kraljev.

Duisburg je konglomerat številnih mest in manjših naselij. Po velikosti je petnajsto nemško mesto in največje v deželi North Rhine-Westphalia, Mesto je poznano po jeklarski industriji. Na Univerzi Duisburg-Essen je vpisano skoraj 40.000 študentov in sodi med največje nemške univerze.

NEKAJ ZANIMIVOSTI:

• Muzej Lehmbruck (leži v parku Immanuela Kanta Park in je posvečen delu v Duisburgu živečega kiparja Wilhelma Lehmbrucka. Obsega 100 del, pa tudi razne skice, študije, risbe in slike. Odledamo si tudi kipe Alberta Giacomettija, Josepha Beuysa, Picassa in drugih. Nekaj je tudi slik (XIX. in XX. stol.);
• Krajinski park Duisburg Nord (tla od leta 1985 zapuščene jeklarne s številnimi mostovi in dimniki zasadijo z rastlinjem, da odstranjo onesnaženje iz tal  in ga preuredijo v park, ki danes sodi med najzanimivejše mestne parke na svetu);
• Notranje (»kopensko«) pristanišče (Od industrijske revolucije v XIX. stol. je bilo pristanišče poznano kot “kruhova košara Ruhrja”, ki je hranila zrna v titanskih kaščah, vse do.do leta 1960 pa je tu središče industrijskega dogajanja v Duisburgu. Danes so tu parki, muzeji, restavracije in vodne družbe, večinoma v predelanih iz opeke grajenih industrijskih stavbah);
• Muzej nemške celinske plovbe (v nekdanjem javnem koplališču zgrajenem v stilu Art Nouveau (1910) muzej o družbeni in tehnični zgodovini plovbe po celinskih plovnih poteh);

  

  TIGER IN ŽELVA

• Muzej Küppersmühle (sedemnad-stropna zgradba (1908) v notranjem pristanlišču, nekdaj kašča  z 42-metrskim kovinskim silosom (1934) je posvečena sodobni umetnosti);
• Tiger in želva, magična gora – instalacija (6 km iz centra,galvanizirano jeklo);
• Mestna hiša (v industrijski revoluciji v XIX. stol. je v stoletju število prebivalcev s 4.500 naraslo na 100.000. Mestno hišo zgradijo dvakrat. Obstoječo na Mestnem trgu (arhitekt Friedrich Ratzel) z 67 metrov visokim stolpom, zgradijo v XX, stol v historičnem slogu, ob tem pa porušijo 20 stavb);
• Mercator-Brunnen (vodnjak, 1878, poimenovan po flamsko-nemškem kartografu Gerardusu Mercatorju (1512–1594, avtor Svetovne mape (1569) s t.i. Merkatorjevo projekcijo), ki je zadnjih 30 let preživel v Duisburgu)
• Arheološko območje Gornji trg (z izkopavanji začno leta 1980, odkrijejo ostanke srednjeveškega trga (900–1300) z mestno hišo (1300);
• Duisburgški živalski vrt (16 Ha, 300 živalskih vrst);
• Cerkev sv. Odrešenika (1300, zgradba je ena najlepših primerkov pozne gotike, notranjost je renesančna (prižnica) z več spomeniki, med njimi tudi Mercatorjev; mogočen zvonik poškodovan v II. svetovni vojni);
• Mestni kulturni in zgodovinski muzej (ob vodi notranjega pristanišča, nekdanji mlin za žito z začetka XX. stol.);
• Königstraße (nakupovalno središče);
• Opatija Kamp (leta 1123 jo da zgraditi kölnski nadškof Friderik I., je najstarejši nemški cistercijanski samostan, sekulariziran leta 1802. Po II. svetovni vojni je do 2010 v njemu manjša karmeličanska skupnost. Samostan leži v večjem parku).

POVEZAVE:

• Zanimivosti: 25 največjih zanimivosti, Sightseeing in Duisburg, Kaj početi v Duisburgu.
• Video: Turistične zanimivosti, 11 največjih zanimivosti, Obvezno v Duisburgu.

AMSTERDAM (747.000 PREB.)

je glavno mesto Nizozemske in leži v zahodnem delu države, v pokrajini Severna Holandija. Mesto, ki je zaradi svojih številnih kanalov znano tudi kot »Severne Benetke«, je v severnem delu Randstadta, šeste največje konurbacije t.j. družitve mest v Evropi, z okoli 6.500.000 prebivalci. Ocenjuje se, da v širšem mestnem območju Amsterdama živi 1.500.000 ljudi. Ime mesta pomeni »jez na reki Amstel« ter se nanaša na začetke prve naselbine, ki se je nahajala na današnjem trgu Dam.

Amsterdam je bil zgolj majhna ribiška naselbina vse do konca XII. stol., med nizozemsko zlato dobo pa je po zaslugi velikanskega razvoja trgovine postal eno najpomembnejših pristanišč na svetu ter svetovno središče financ in diamantov. V 19. in 20. stoletju se je Amsterdam močno razširil in oblikovala so se nova satelitska mesta v njegovi okolici (wikipedia).

Že ta dan si ogledamo glavne zanimivosti, kot so:

• 

  Amsterdam, stara cerkev

  Stara cerkev (1213, gotika, najstarejša zgradba in prva župna cerkev , leta 1306 posvečena sv. Nikolaju. V času reformacije postane cerkev kalvinistov. V cerkvi so številni grobovi pomembnežev (vseh je kar 2.500), med njimi je tudi grob Rembrandtove žene Saskie van Uylenburgh));

• Nova cerkev (1380, prvotno cerkev reformacije, danes protestantska cerkev, v številnih požarih (1421, 1452, 1645) poškodovana, tak o jo leta 1645 zgradijo novo v gotskem stilu. V cerkvi so številni grobovi pomorskih junakov. Danes v cerkvi ni več bogoslužja, ampak je namenjena prirejanjem razstav ). Ko bomo že tam si morda ogledam še eno večjih turističnih atrakcij – četrt Rdečih luči) z muzejem prostitucije in erotičnim muzejem;
• bazilika sv. Nikolaja je zgrajena v baročnem in novorenesančnem slogu leta 1866 po načrtih arhitekta Adrianusa Bleijsa (1842-1912);
• protestantska Zahodna cerkev (zgrajena med letoma 1620 in 1631 v baročnem, leta 1631 postavijo tudi mogočne orgle, ki dominirajo v notranjosti in so pomemben del življenja cerkve. Zvonik je s 87 metri najvišji v Amsterdamu. Pod uro je kariljon z 51 zvonci. V cerkvi so številni grobovi (predvsem slikarjev), tu sta pokopana tudi znameniti slikar Rembrandt van Rijn in njegov sin);
• borzo ustanovi leta 1602 Holandska vzhodnoindijska družba;
• Kraljeva palača je ena od treh palač na Nizozemskem na razpolago kraljevi družini. Zgradba je zgrajena leta 1655 in je namenjena za mestno hišo, v lasti kraljeve družine je šele od leta 1936. V notranjosti so številne poslikave znanih holandskih slikarjev, Goverta Flincka, Pietra de Hooch, Jacoba Jordaensa, Jana Lievensa in Ferdinanda Boja. Rembrandtovo največje delo, Zaroto Kavdija Civilisa, po nekaj mesecih vrnejo slikarju in je danes uničeno, le nekaj delov hranijo v Stockholmu;
• hiša/muzej Ane Frank;
• Rembrandtova hiša/muzej;
• muzej Vincenta van Gogha;
• Rijskmuseum z znamenito Rembrandtovo Nočno stražo (od zunaj)

ter številne kanale in mostove.

POVEZAVE:

• Zanimivosti: Amsterdam 2017, 16 največjih zanimivosti, 50 največjih zanimivosti, Priporoča Tripadviser.
• Video: 14 namigov,  10 najlepših krajev, Amsterdam v petih minutah.

UTRECHT (345.000 PREB.)

Na območju Utrechta se naseljujejo že v kameni in bronasti dobi, ustanovitev mesta Traiectum pa pripisujejo Rimljanom, ki naj bi okrog leta 50 zgradili utrdbo (castellum).  Številne utrdbe je dal ob Renu zgraditi rimski cesar Klavdij, ko se je odločil, da se cesarstvo ne bo več širilo na sever (zaporni zid, Limes Germanicus). Zaradi lege ob Renu postane Utrecht pomembno trgovsko središče in že leta 1122 jim Henrik V. podeli mestne pravice. Ko se rokav Rena prestavi bolj proti jugu, skozi mesto zgradijo kanale.

V starem mestnem jedru si lahko ogledamo številne  zanimive zgradbe iz različnih časovnih obdobij, vse od visokega srednjega veka naprej Utrecht je bilo cerkveno središče (nadškofija Utrecht) Nizozemske od VII. stol. dalje (650–1579). Do Zlate dobe, ko postane pomembnejši Amsterdam, je tudi najpomembnejše mesto, kulturno središče in mesto z največ prebivalci.

Utrecht je najpomembnejše nizozemsko študentsko univerzitetno mesto. Zahvaljujoč središčnemu položaju, je mesto tudi pomembno cestno in železniško križišče. Za Amsterdamom je drugo mesto z največ kulturnimi dogodki.

VEČJE ZANIMIVOSTI:

• stolnica sv. Martina (na mestu starejše cerkve jo začno graditi v romanskem stilu 1254, današnja je iz XIV. oziroma XV. (prečna ladja) stol. Mogočen zvonik (zgrajen med letoma 1320 in 1383, visok 112 m) s 50 zvonovi je bil včasih prizidan cerkvi, ko pa se poruši ena od ladij, stoji samostojno);
• Muzej v nekdanjem samostanu sv. Katarine, posvečen zgodovini krščanstva na Nizozemskem;

  

  HRAD HAAR

• cerkev sv. Petra (posvečena že leta 1048, dva romanska zvonika, v notranjosti številni grobovi in kripte); z drugo najstarejšo nizozemsko opatijo sv. Pavla v bližini;
• Muzej železnice;
• Osrednji muzej;
• Grad Haar (1822, arhitekt Cuypers, je največji in najzanimivejši grad na Nizozemskem, leži pa 16 km zahodno od Utrechta).

POVEZAVE:

• Zanimivosti: 10 največjih zanimivosti, Kaj početi v Utrechtu, 20 največjih zanimivosti
• Video: Utrecht, Dan v Utrechtu, Sprehod po Utrechtu

NIJMIGEN (170.000 PREB.)

je univerzitetno mesto na vzhodu Nizozemske. Mesto je znano po študentski štafeti, po prvotnih prebvalcih Batavih imenovani Batatek.

Velja za najstarejše nizozemsko mesto, saj je zgrajeno na temeljih starorimskega mesta Noviomagus. Rimsko ime Noviomagus je latinska oblika keltskega magos (trg) in novio (nov). Rimljani zgradijo utrdbo na razgledni planoti nad dolino reke Waal že v I. stol. pr. n. št. V bližini tabora je tedaj batavska vas (Oppidum Batavorum), ki je v uporu opustošena, vendar kasneje pa obnovljena. Rimljani zgradijo nov, večji tabor za X. legijo Gemino za obrambo območja Ulpia Batavorum. Tabor postane leta 98, kot prva meščanska naselbina na Nizozemskem, municipij z mestnimi pravicami, ki jih ji podeli cesar Trajan.

V času Karla Velikega se mesto imenuje Numaga, kasneje Nieumeghen (Nieuw-megen) oziroma Nymegen. V krajevnem narečju se je zaradi premeta wm → mw imenovalo še Nimwèège, kar se je v nizozemščino sprejelo kot Nimwegen. Leta 1155 rimski cesar Friderik I. Barbarossa v mestu zgradi grad, katerega ruševine so ohranjene v mestnem parku Valkhof. V bližini je razmeroma dobro ohranjena romanska apsida Valkhofske kapele, ki jo je dal postaviti Barbarossov predhodnik Konrad II. Najstarejša študentska bratovščina v Nijmegnu se je imenovala Carolus Magnus. Prvo sirotišnico mesto dobi leta 1554, ko bogata vdova Christine Stijn Buys svoje premoženje voli za ustanovitev sirotišnice. Že dve leti kasneje jo zaradi prenapolnjenosti preselijo v samostan begijnenskih menihov.

VEČJE ZANIMIVOSTI:

• Park Valkhof z muzejem rimske, srednjeveške in moderne umetnosti, bunkerjem, ostanki gradu cesarja Friderika I. Barbarossa (XII. stol.) in kapelo sv. Nikolaja, eno najstarejših zgradb na Nizozemskem (na tem mestu naj bi po letu 777 zgradil že Karel Veliki skupaj z gradom oziroma palačo (Palts), vendar je verjetneje zgrajena leta 1030 (cesar Konrad II.), predelana leta 1155 (Friderik I.) in ponovno zgrajena pa v XIV. stol.));

  

  CERKEV SV. ŠTEFANA

• skromni ostanki rimskega obzidja na Vlelhouwerstraat;
• cerkev sv. Štefana (VII.–XIII. stol., leta 1944 močno poškodovana in obnovljena leta 1969);
• poznogotska Besienderjeva hiša (Steenstraat 26, je najstarejša hiša v mestu, leta 1525 zgrajena kot mitnica za ladje na Waalu, a zaradi oddaljenosti od reke nikoli ni služila temu namenu);
• sirotišnica in skladišče iz XVI. stol.;
• Velorama (kolesarski  muzej);
• spomenik reki Waal;
• Veliki trg (Grote Markt; leta 1944 zavezniki pomotoma bombardirajo Nijmegen, misleč da gre za mesto Kleve in pri tem uničijo večino zgodovinskih stavb);
• modri kamen (ob njem so v srednjem veku izrekali sodbe, v XVIII. stol. pa naj bi od tu kotalili glave giljotiniranih obsojencev proti Waalu;
• Pri modri roki (In de Blaauwe hand je najstarejši mestni pub, urejen v severnem delu nekdanjega skladišča za bombaž, v katerem so delavci veliko rokovali z modrim barvilom);
• spomenik Mariken Nijmegenski na Velikem trgu (prav na mestu spomenika naj bi hudič, katerega pomoč je Mariken sprejela po sporu s teto, ki jo je spodila od hiše, vrgel Mariken v nebo, ker je Boga prosila odpuščanja);
• palača De Waagh (stavba, kjer so trgovci tehtali svoje blago, v prvem nadstropju pa je imel prostore nadzornik straže; nekaj časa je bil tu sedež policije);
• številni parki (West at Hees, Kronenburgerpark, Goffertpark, Hunnerpark z razglednim stolpom).
• V mestu se rodita znamenita rock glasbenika, bobnar Alex (1953) in kitarist Eddie Van Halen (1955) – prvi in morda največji hit skupine Van Halen: Jump/Skoči (video).

POVEZAVE:

• Zanimivosti:  Kaj početi v Nijmegenu, Obvezno pogledat, Zanimivosti.
• Video: De oudste stad,  Kolesarski vtisi, Nijmegen 2017, Promocijski film.

Kraljeva palača

Proti poldnevu (z letalom, Brnik) oziroma pozno popoldan (s kombijem, Kranj) se v torek 28. 8. 2018 pripeljemo do Amsterdama.

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države. Mesto, ki je zaradi svojih številnih kanalov znano tudi kot »Severne Benetke«, ima 747.290 prebivalcev (januar 2008) in je v severnem delu Randstadta, šeste največje konurbacije tj. družitve mest v Evropi, z okoli 6.500.000 prebivalci. Ocenjuje se, da v širšem mestnem območju Amsterdama živi 1.500.000 ljudi. Ime mesta pomeni »jez na reki Amstel« ter se nanaša na začetke prve naselbine, ki se je nahajala na današnjem trgu Dam.

Stara cerkev

Amsterdam je bil zgolj majhna ribiška naselbina vse do konca 12. stoletja, med nizozemsko zlato dobo pa je postal eno najpomembnejših pristanišč na svetu, po zaslugi velikanskega razvoja trgovine. Tedaj je postal svetovno središče financ in diamantov. V 19. in 20. stoletju se je Amsterdam močno razširil in oblikovala so se nova satelitska mesta v njegovi okolici (wikipedia).

Že ta dan si ogledamo glavne zanimivosti, kot so Stara (1213) in Nova (1380) cerkev (ko bomo že pri Stari cerkvi si morda ogledam še eno večjih turističnih atrakcij – četrt Rdečih luči) z muzejem prostitucije in erotičnim muzejem, bazilika sv. Nikolaja, protestantska Zahodna cerkev, borza, Kraljeva palača, hiša/muzej Ane Frank, Rembrandtova hiša/muzej, muzej Vincenta van Gogha, Rijskmuseum z znamenito Rembrandtovo Nočno stražo (od zunaj) ter številni kanali in mostovi.

NAZAJ