Letos smo uspešno zaključili trinajsto kolesarsko avanturo Ar.kolo.navtov, čeprav tega pred odhodom nismo načrtovali, v petek 13. septembra, pa vseeno je minilo brez padcev, praznih zračnic ali kakšnih okvar koles.

Čeprav se nam je sprva zdelo, da smo podelali že vse v primerni razdalji od Slovenije, pa sem za začetek hitro našel »bele« lise, deset oziroma enajst, če k tem dodamo še baltske države Litvo, Latvijo, Estonijo in Kaliningrad. Na pobudi, da da vsak kakšno idejo za drugo leto, je prišlo kar preveč predlogov, nekatere od njih (ožji izbor) pa bom podrobneje obdelal v prihodnjih nekaj mesecih. Continue reading


Precej močno izražena želja je bila, da se drugo leto na kolo podamo ob Baltiku in Severnem morju). Glede na lete iz bližnjih letališč, so možni začetki v Amsterdamu, Hamburgu ali Berlinu, cilji tras pa v Gdansku, Berlinu ali Hamburgu.

Kar se tiče kilometrov, se jih lahko nabere tudi zelo veliko, koliko je odvisno predvsem od volje in števila dni, kar se tiče pa višinskih metrov, pa bo teh na poti bolj malo a vseeno ne zanemarljivo,

Na Bikemapu sem nastavil možne trase posameznih odsekov, vsak sam pa si lahko sestavi primerno dolžino in število dni. Odločitev pa bo seveda skupna.

DOLŽINE POSAMEZNIH ODSEKOV:

  • Amsterdam – Hamburg (890 km),
  • Hamburg – Rostock (s krogom po Danski) (1.200 km),
  • Hamburg – Rostock (230 km),
  • Rostock – Berlin (340 km),
  • Rostock – Gdansk (720 km).

nekaj predlogov TRAS:

ZANIMIVOSTI OB POTI (ODVISNO OD IZBRANIH TRAS):

  • mesta: Amsterdam, Berlin in Gdansk (že videno), Hamburg, Hanover, Rostock, Flensburg, Kiel, Heiligenhafen, Dassow, Swinoujscie, Szczecin, …
  • reke s kolesarskimi potmi, pravzaprav le Elba (D10, Elberadweg),
  • turistične zanimivosti: od Nekaj gnilega je v deželi… in križarjev … Cerkve, gradovi, stara mestna jedra, berlinski zid, …
  • kolesarske poti: trase potekajo po kolesarskih poteh, označene v bikemapu, le tu in tam udarimi kakšno bližnjico.



Letošnja, že trinajsta ar-kolo-navtska avantura (če prištejem še nekaj neuradnih (oziroma še ne ar-kolo-navtskih potepanj – Vrhnika-Rim Budimpešta-Konstanca, po Romuniji, Firence-Rim – pa sedemnajsta) nas je peljala od Berlina do Dunaja večinoma po kolesarskih poteh ob Elbi, Vltavi in Donavi, pa tudi, ko smo se od Vltave odcepili proti Donavi, smo večinoma imeli označene kolesarske poti. Vreme nam je tudi tokrat že pregovorno dobro služilo (pravijo, da ko jaz organiziram kolesarsko potepanje je vedno lepo vreme, le od Gdanska do Madžarske meje nas je dva tedna pralo), le enkrat nas je pošteno namočilo, vendar dobre polovice kolesarjev tudi to ni zmotilo. Nekaj juter je bilo tudi precej mrzlih, ko temperatura ni dosegla desetih stopinj.

Trinajsto ar-kolo-navsko turo smo zaključili v petek trinajstega. Brez prask ali počenih pnevmatik.

Continue reading


Vrhnika, 26. 2. 2019, 15. 6. 2019

Menim, da vrhniški odsek načrtovane državne kolesarske ceste po Barju med Borovnico in Horjulom, ni najbolj posrečen, predvsem pa je nemarno drag, tako da stroški ne opravičujejo dodane vrednosti. Še vedno je tudi prisotna miselnost, da se kolesarske poti gradijo na »najbolj enostaven« način, ob glavnih prometnicah, kjer je največ državne ali občinske lastnine. Že dolgo je v svetu trend, da se kolesarske poti čimbolj oddaljijo od prometnih cest. Pri načrtovani barjanski poti gre spet za »klasiko« kolesarskih poti na Vrhniškem in v širši okolici (izjema je sicer občina Log-Dragomer), enkrat bo kolesarska pot dvosmerna, drugič bo po vsaki strani ceste potekal po en pas (od meje z Občino Log–Dragomer–Vrhnika kolesarji na državni kolesarki poti D1 v smeri Vrhnike vsaj štirikrat prečkajo prometno državno cesto Ljubljana–Vrhnika!), pa po cesti in pločniku, kjer bodo zagotovo spet številne skakalnice – med mejo z Občino Log-Dragomer in parkiriščem P&R v Sinji Gorici jih je več kot 40. In potem se čudimo, zakaj kolesarji ne vozijo po »kolesarski« poteh oziroma skakalnicah in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, ter povrhu vsega predstavljajo še oviro na poti. In jezo avtomobilistov!

Kako si predstavljam kolesarske poti (poudarek je na naravi/okolici, ne na asfaltu)

Prelistal sem dokumentacijo IDP predloga povezave med Borovnico in Horjulom na odseku med Bistro in mejo Občine Vrhniko s horjulsko občino (v nadaljevanju: Mreža), a se v podrobnosti nisem spuščal. Menim, da so dokumenti pripravljeni korektno, vendar pa je predlagana trasa poti daleč od idealne, pravzaprav je izbrana najslabša in tudi najdražja možna varianta. Verjetno je taka trasa predlagana v Projektu celostne prometne infrastrukture na Vrhniki in projektanti nanjo niso imeli vpliva in/ali druge možnosti. Continue reading


Napovednik za “redno” jesensko kolesarjenje (2019)

13. TURA: Berlin–Praga–Dunaj/SALZBURG

Na željo mnogih udeležencev sem pripravil krajše etape, med 70 in 85 kilometri, saj so bile letošnje v povprečju dolge po 120 km. Dodatno sem dodal dan za ogled Berlina ter dan za počitek in ogled Prage. Medtem, ko je odsek med Berlinom in Prago (431 km) tako rekoč dogovorjen, pa sem za nadaljevanje pripravil nekaj različic poti – recimo, po klasični Zeleni poti mimo Jindrihuva Hradca in Mikulova do Dunaja (473 km) ali do Dunaja mimo gradu Hluboko, Čeških Budejovic in Češkega Krumlova (459 km), ali  namesto proti Dunaju raje kolesarimo po sončni poti (EV7) tokrat samo do Salzburga (567 km, en dan več). Odsek med Dunajem in Budimpešto bom dodal, če bo komu predlagana trasa prekratka in ob odločitvi za eno od prvih dveh različic.

Naša pot se bo držala priljubljenih kolesarskih poti, ob Elbi oziroma Labi, ob Vltavi, Zelene poti med Prago in Dunajem in kolesarke poti ob Donavi (ali in Innu).  Continue reading



Pitigliano – Mali Jeruzalem

Počasi že konzerviramo za zimo svoja kolesa (vsaj tisti manj zagrizeni kolesarji), tako ponovno prihaja obdobje, ko moramo že počasi delati načrte za drugo leto. Nekateri kolesarski prijatelji so me zaprosili, da se v letu 2019, poleg običajne jesenske “daljin-ske” avanture (tokrat je v načrtu kolesarjenje od Berlina in Prage do Dunaja, Bratislave in morda vse do Budimpešte – na koncu pa bomo sicer vsi hoteli še do Beograda), ponovno družimo v Tos-kani na pomladnem kolesarsko-kulinaričnem tednu.

Sovana – etruščanska cesta v tufu

Tokrat načrtujem šest kolesarskih etap v  južni Toskani in severnem Laciju (tu sem kar doma, saj sem za ta del izdal tudi kolesarski vodnik (15,00 evrov in poštnina). Etape so “družinsko” dolge (med 50 in 60 kilometri), so pa zato višinski metri za pomladansko kolesar-jenje malo bolj “ubijal-ski” – med 730 in 1.350 metri.

Potovanje načrtujem tretji teden (18.–25.5.2019) v mesecu maju 2019 (do 12 udeležencev). Kolesarimo od drugega do sedmega dne, prvi dan je namenjen prihodu in ogledu kakšnega zanimi-vega mesta ob poti (npr. Ravene ali Citta’ di Castello), osmi dan pa za povratek domov, še prej pa si neobvezno ogledamo Orvieto, Todi, Citta’ dellle Pieve ali Perugio. Continue reading


Na srečanju v Papateku smo se večinsko odločili za traso ob Renu Od Amsterdama do Bodenskega jezera (Bodensee), od tam pa po najkrajši in najenostavnejši različici do cilja v Kranju.

Start v torek, 28. 8. 2018:

  • s kombijem zgodaj zjutraj (ob 4.00) iz Kranja
  • z letalom (Transavia) ob 9.20 z Brnika do Amsterdama (Schiphol)

Na pot se odpravimo naslednji dan zjutraj, najprej naredimo krog po Amsterdamu (20 km), nato pa kakšnih 100 km ven iz Amsterdama (malo se bodo trase še menjale, pač glede na cene in razpoložljivost hotelov). Sprva je bila načrtovana malo krajša etapa, pa v okolici načrtovanega zaključka trase ni bilo kakšnega primernega hotela (sicer je tam nekaj precej dragih).

Povratek v Kranj (na Vrhniko) v torek, 11. 9. 2018.

  • Skupno je 14 kolesarskih dni,
  • Celotna dolžina 1.550 km,
  • Kakšnih 7.500 višinskih metrov (prvih 1.000 km je trasa povsem ravninska oziroma se polagoma vzpne na 500 m n. m.)

V Strasbourgu (v sedmi etapi) in po 730 povsem ravninskih kilometrov ob Renu (in po 830 v.m. kot pravi Bikemap), se bomo od reke odcepili in bomo raje kot po Franciji ali Švici kolesarili po južnem Bavarskem  (odločitev gre bolj na račun cen hotelov hotelov kot pa zaradi same dolžine tras (pot bo sicer krajša “le” dobrih 100 km).

Kolesarimo večinoma po kolesarskih poteh, najdlje ob Renu (650 km, EuroVelo 15), od Ulma do Memmingena (Egelsee) ob Illerju (50 km), zadnji del poti (od Lenda to Trbiža) pa po kolesarski poti Alpe-Adria (155 km).

Na vsaki trasi je link za kolesarsko pot na Bikemapu.

Continue reading