About potepinko

GORENJSKI GLAS

Dopoldan nas je močil dež

Zjutraj je v Zaječarju, kjer smo začeli drugo etapo, deževalo. Dež je bil napovedan za ves dan, zato smo se pripravili za kolesarjenje v dežju. Načrtovana pot za ta dan je bila v celoti speljana po uradni kolesarski poti EuroVelo 13. Pot nas je prvih trideset kilometrov vodila po lokalni neprometni asfaltirani cesti skozi manjše kraje Šljivar, Lenovac in Lasovo. Dežja se sčasoma navadiš in te ne moti preveč, če si primerno oblečen in obut. V kraju Lasovo je na posebnem kažipotu, ki označuje kolesarsko pot EuroVelo 13, pisalo, da je do Bučja, naslednjega kraja na naši poti, 10,8 kilometra.

Tabla EV13 na poti (edina!) nam je dala pogum, da gremo prav

Makadamska pot, ki se je nekoliko vzpenjala, je bila takoj na začetku v redu, a kmalu se je spremenila v kolovoz z blatom in globokimi lužami. Čez manjše luže smo se vozili, a na mestih, kjer so bile čez celo pot, smo šli raje peš. Kjer se je dalo, smo hodili ob robu poti skozi grmovje in visoko travo. Velikokrat pa je bilo ob poti tako zaraščeno, da ni bilo druge možnosti, kot zabresti v vodo in blato. Pot se je sčasoma začela strmeje vzpenjati, zato je bilo luž in blata nekoliko manj in na nekaterih delih smo se lahko celo peljali. Po osmih kilometrih smo prišli do vrha planote (571 m n. m.).

IN ŠE NE TAKO SLABA, TAM, KO SMO SE BORILI S POL METRA UDIRAKOČE MASTNE GLINE, PA SI NIHČE NI UKVARJAL S FOTOGRAFIJAMI AMPAK DOBESEDNO S PREŽIVETJEM

Ko smo že mislili, da je vsega hudega za tisti dan konec, se je najhujše šele začelo. Čakal nas je še dvokilometrski spust do vasi Bučje. Na poti tokrat ni bilo samo blato, ampak ilovica, ki se je lepila na gume. Še posebno velike kepe so se nabirale v vilicah, kar je povzročilo, da se kolesa niso obračala, tudi če smo jih potiskali peš. Velike kepe je bilo treba vsakih nekaj metrov odstraniti. Ko je bilo ilovice konec, smo kolesa toliko očistili, da smo se lahko spustili do vasi Bučje. Ko sva s Tonetom v vasi prala kolesi in gospe, ki nama je prijazno ponudila cev in vodo za pranje, razlagala, kako smo kolesa tik nad vasjo rinili po ilovici, jo je zanimalo, kaj smo iskali tam gor. Ko sva omenila EuroVelo 13, pa je le zamahnila z roko.

NIHČE SE NI PRETIRANO RAZBURJAL, SMO BILI VESELI, DA SMO SE IZKOPALI IZ MASTNE GLINE – KAJ HOČEMO, AVANTURA JE AVANTURA (ČE SE KDO ŠE SPOMNI TEGA FILMA)

Od Bučja do Knjaževca smo kolesarili po asfaltirani neprometni lokalni cesti. V mestu smo počakali kombi, ki je nekaj časa tudi vozil po blatnem kolovozu za nami, kajti navigacija Google Zemljevidi je za avto predlagala isto pot. Na srečo so našli primerno mesto, kjer so lahko obrnili, se vrnili do Zaječarja in se po glavni cesti pripeljali do Knjaževca. Nekateri so se odločili, da gredo naprej s kombijem, drugi pa smo kolesarili do cilja v naselju Kalna, ki leži pod Staro planino. Prenočevali smo na treh turističnih kmetijah.

Še nekaj utrinkov s poti


Gorenjski glas

Ekipa 2023

Tudi letošnjo, XVI. arkolonavtsko kolesarsko avanturo po Balkanu je organiziral Milan Selan. Del poti smo kolesarili po znani 9950 kilometrov dolgi kolesarski poti EuroVelo 13 (Iron Curtain Trail/ Pot ob železni zavesi), ki vodi od Barentsovega do Črnega morja in je speljana ob meji med vzhodom in zahodom, ki je delila Evropo skoraj pol stoletja. Kolesarjenje smo začeli v vasici Miroč, najmlajši vasi na območju vzhodne Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1869. V središču vasi je vodnjak, za katerega domnevajo, da je bil vodnjak kraljeviča Marka, znanega iz legend in ljudskih pesmi. Vas leži na istoimenski planini z najvišjim vrhom Veliki Štrbac (768 m n. m.), ki se razprostira ob Donavi nad sotesko Džerdap med krajema Donji Milanovac in Tekija. Do Miroča, ki je od Beograda oddaljen 200 kilometrov, smo se iz Kranja vozili več kot 12 ur. Nastanili smo se v gostišču Miročki raj, ki je dovolj veliko, da nas je lahko vseh 18, 16 kolesarjev in 2 šoferja kombijev, prenočilo. En kombi nas je nato spremljal na poti, drugi pa se je vrnil domov in nas je prišel iskat na cilj v Tekirdag, ki leži ob Marmornem morju, 150 kilometrov zahodno od Carigrada.

Se je že začelo

Na letošnjem kolesarskem potepanju smo v 13 dneh prekolesarili nekaj čez 1000 kilometrov in premagali skoraj 11.000 višinskih metrov. Najdaljša etapa je bila dolga 100 kilometrov, največ vzpona (1560 metrov) pa smo naredili osmi dan. Najvišja točka celotnega potovanja je bila v znanem Bolgarskem smučarskem središču Borovec (1332 m n. m.). Prve 3 dni smo kolesarili po Srbiji skozi Zaječar, Knjaževac, Pirot in Dimitrovgrad, nato 6 dni po Bolgariji skozi Sofijo, Borovec, Pazardžik, Plovdiv, Asenovgrad, Kardžali in Madžarovo, zadnje 4 dni pa smo najprej 30 kilometrov kolesarili po Grčiji, nato pa nadaljevali po Turčiji skozi Odrin, Lalapasa, Kirklareli, Luleburgaz do cilja v Tekirdagu.

Po deževju (kdaj že ?)

Prvi dan nas je zjutraj pričakal lep sončen dan. Iz Miroča je najprej sledil kratek spust po glavni cesti proti Donavi, nato pa smo zavili na makadamsko gozdno pot, ki je bila zelo razgibana. Po 20 kilometrih smo dosegli najvišjo točko prve etape (604 m n. m.), kjer so se nam ponudili čudoviti razgledi na pokrajino in okoliške hribe. Sledil je spust do naselja Plavna, ki spada v občino Negotin.

Le kan, le kam je ves pesek šel?

Nadaljevali smo po lokalnih cestah skozi manjša naselja Popovica, Sikole, Salaš, Koprivnica, Jelašnica. Nekoliko pred Zaječarjem smo med naseljema Čokonjar in Trnavac kolesarili ob reki Timok, ki je zadnjih 15 kilometrov mejna reka med Srbijo in Bolgarijo in se izliva v Donavo na tromeji med Srbijo, Romunijo in Bolgarijo. Zaječar, središče Timočke krajine, je bil cilj naše prve etape. V tem mestu so bili rojeni trije rimski cesarji: Galerij, Maksimin in Licinij. V bližini je tudi arheološko najdišče Gamzigrad iz časov rimskega imperija, ki je vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.

Pogosti prizori ob poti


Letošnje, že šestnajsto po vrsti, kolesarjenje ljubiteljev malo drugačnega kolesarjenja od tistega kar nam ponujajo slovenske kolesarske turistične agencije, in ki smo si po prvi kolesarski avanturi po poti Argonavtov od izliva Donave v Črno morje do izliva reke Reke (Timava) pri Ribičevi vasi (Villaggio del  Pescatore) v Jadransko morje leta 2007, nadeli ime Ar-KOLO-navti (oziroma Argonavti na kolesu), je bila ponovno precej adrenalinska in je malo spominjala, po mnenju udeležencev, na naše najbolj avanturistično kolesarjenje po Dinaridih od Vrhnike do Drača v Albaniji leta 2015.

V 16-tih letih smo po Evropi prekolesarili skoraj 25.000 km

Celotno kolesarjenje smo v celoti udejanjili po programu, le da so nas nekatere ceste (v slabšem slabšem smislu) od rahlo do zelo presenetile – še dobro, da sem pri pripravi trase od vsega začetka govoril, da gre za balkansko avanturo (s poudarkom na avanturi). Sprva smo se odločili, da bomo sledili evropski kolesarski pori Ob železni zavesi (EV13 – Iron Curtain Trail), pa sem hitro ugotovil, da je v Bolgariji velik del poti samo narisane na zemljevidu, v naravi je pa ni, čeprav se da s spleta “potegniti” GPX sled poti. Po Bolgariji smo precej eksperimentirali na temo železne zavese, v Turčiji pa smo namesto do Careva oziroma Rezova ob Črnem morju zavili proti Tekirdagu ob Marmanskem morju – na srečo, saj je bilo ravno tiste dni, ko naj bi tam kolesarili, na območju proti Črnemu morju na bolgarsko-turški meji divjalo močno neurje z obilico vode in plazovi. Continue reading



VINO 

(povzeto/prevod: vino.rs/aktualno) Srbska vinska scena je na stežaj odprla vrata za menjavo generacij, tako med ljubitelji vina kot med vinarji. Pionirji vinskega preporoda iz devetdesetih let prejšnjega stoletja še vedno zavzemajo pomembne položaje, tako po kakovosti vin kot po tržnem deležu, vse pomembnejšo vlogo pa imajo nekatera nova imena. In to je dobro, tako za občinstvo kot za prihodnost srbskega vinarstva! V splošnem se je v letu 2019 srbska vina nadaljevala z dvigom kakovosti ter raznolikostjo sortimentov in slogov, vse več pozornosti pa namenjajo trženju in plasiranju vin natančneje opredeljenim skupinam kupcev.

Vinorodne regije

Vinorodna območja (vino.rs)

V Srbiji so vinorodne pokrajine povezane z Vojvodino in osrednjo Srbijo. Na tleh rodovitne Vojvodine je 16 vinorodnih območij, kjer gojijo bele sorte grozdja beli burgundec, ezerjo, kevedinko, rizling, smederevko, muškat in številne druge sorte, med črnimi sortami pa so črni burgundec, frankovko, merlot, probus, rumenko in vranac. Najbolj pristni sorti grozdja na Balkanu sta tamnjanika (bela) in prokupac (rdeča). V osrednji Srbiji je 23 vinorodnih območij. Med belimi vini izstopata banatski rizling, ki prihaja iz južnega Banata in smederevka, ki je pridelana iz vrhunskega belega grozdja, pridelanega v vinogradih okoli Smedereva.

Pri proizvodnji rdečih vin izstopa mesto Vlasotince in vino, znano pod imenom “Grom”. Območje Župe imenujejo srbska Burgundija zaradi pridelave kakovostnega rdečega in rosé vina. Najbolj znane registrirane srbske kleti so Aleksić, Dibonis, Duša, Kiš, Jeremić, Matalj, Temet, Manastir Bukovo, Aleksandrović, Kovačević, Radovanović, Podrum Stari hrast, Podrum Erdevik in največkrat nagrajena d.o.o. Vinum podrum iz Sremskega Karlovca. V treh letih so nekatera vina dobila boljšo oceno, druga slabša, ampak za predstavo o dobrih srbskih viih bo tudi tri leta stara ocena dovolj dobra.

 –

Tri Morave rezerva, belo 2016

NajboljŠA RDEČA VINA Srbije (2019)

Tri Morave rezerva crveno 2016 Temet
Vino, ki je leta 2019 osvojilo zlato in na Decanter Coupage prejelo kar 95 točk, sta avtohtoni zvrsti prokupac (45 %) in cabernet franc. Po spontani fermentaciji na naravnih kvasovkah in polnih 20 mesecih zorenja v novem francoskem bariku, je to nefiltrirano vino s 15 % alkohola razvilo kompleksne arome vanilje, hrasta, slive in zrelih češenj, ohranjena svežina pa prijetno prežema elegantno in dolg zaključek.

V najožji konkurenci:
1) Cuvee No.1 2017 Vinarija Zvonko Bogdan
2) Kremen Kamen 2016 Matalj
3) Regent Reserve 2015 Aleksandrović
4) Radovan 100% Prokupac 2017 Čokot
5) Millennium 2011 Milijan Jelić
6) Fantazija 2014 Tonković
7) Franc Cabernet Sauvignon Barrique 2016  Radovanović
8) Onyx crveno 2017 Cilić
9) Prokupac 2017 Ivanović

NajboljŠA belA vinA Srbije (2019)

Onix belo Cilić, 2017

Onyx belo 2017 Cilić
Netipični in izvirni sauvignon blanc ugledne kleti Cilić pri Jagodini je eno dražjih belih vin Srbije na trgu. Odtis prodnih teras, iz katerih prihaja grozdje, se čuti v prisotni mineralnosti in zelo kompleksni strukturi vina, ki nosi kar 15 % alkohola, kar je v belem segmentu redkost. Petnajstmesečno zorenje v srbskem hrastu ga je zaokrožilo, mu dalo dodatno polnost, a ohranilo visok ekstrakt arome breskve in fige.

V najožji konkurenci:
1) Icon Albus Campana 2017 Vinarija Zvonko Bogdan
2) Furmint Kew 2016 Dukay-Sagmeister
3) Tri Morave rezerva belo 2016 Temet
4) Beskraj 2017 Despotika
5) Radovan 100% Tamjanika 2018 Čokot
6) Pinot Blanc 2017 Vinarija Zvonko Bogdan
7) Trijumf Gold 2018 Aleksandrović
8) McC Rajnski Riesling 2017 McC
9) Morava 2018 Jelić

NajboljŠA roze vinA Srbije (2019)

Rose Premium, 2019

Rose Premium 2018 Vista Hill
Zelo svetel, eleganten, peneč in večplasten rosé, pridobljen z izbiro najkakovostnejšega grozdja modrega pinota. Diskretni sadni toni maline in jagode vas uvedejo v harmonično in odlično uravnoteženo vino z igrivimi kislinami, ki je bilo pravi mali hit letošnjega poletja v več državah iz regije.

V najožji konkurenci:
1) Rose Sec 2018 Vinarija Zvonko Bogdan
2) Nemir 2018 Despotika
3) Rose Kadarka 2018 Tonković
4) Roza Nostra 2018 Erdevik
5) Dušica Rose 2018 Matalj
6) Rose 2018 Trivanović
7) Rose 2018 Doja
8) Tri Morave Rose 2017 Temet
9) Urban Rose 2018 Deurić

PIVO

(prevedeno/povzeto po wikipedia.org) Pivo je prvič omenjeno v XV. stol. v času vladavine despota Stefana Lazarevića, kot nova pijača, prenesena iz sosednje Kraljevine Ogrske. Kuhajo ga v gospodinjstvih, gostilnah in celo v rezidenci despota. Njegova priljubljenost narašča nekaj in sredi XVIII. stol. se začne industrijska proizvodnja.

Srbske pivovarne letno proizvedejo 523 milijonov litrov, kar državo uvršča na 43. mesto največjih proizvajalcev piva na svetu. Izvozi približno 138 milijonov litrov, predvsem v sosednje države, kot so Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Črna gora, Madžarska in Hrvaška. Srbija je s 60 litri piva na leto na 38. mestu po porabi piva na prebivalca.

Med številnimi znamkami (oziroma proizvajalci) piva naj omenim: Apatinsko, BIP, Jagodinsko, Jelen, Lav, MB, Niško (Nikšićko je črnogorsko), Valjevsko in Zaječarsko (te sem, razen niškega in jagodinskega, že preveril, bo pa še veliko dela). Bojda je srbski stout (vrsta temnega piva, ki se proizvaja s postopkom zgornjega vrenja) kraft pivovarne Salto iz Beograda najboljše pivo na svetu, ta pride prvi na vrsto!

Naslovnica pivovarne Salto

ŽGANE PIJAČE

(povzeto/prevod: Tradicionalna pića Balkana) Če je katera pijača v rangu nacionalnega bogastva skoraj vsake države na Balkanu, predvsem Srbije, potem je to balkanski viski – brandy. Beseda brandy je arabskega izvora in izhaja iz besede »al-rak« (prim. prev. znoj). Turki so prinesli žganje na balkanska tla v XV. stol. Sadje iz katerega se pripravlja žganje je naslednje: slive, marelice, breskve, murve, hruške, jabolka, kutine, fige, višnje, češnje, maline, robide, grozdje. Za izboljšanje okusa proizvajalci pri pripravi žganja dodajajo travo, lešnike, med in orehe.

Šljivovica je nacionalna pijača v Srbiji in Srbija je prva na svetu po pridelavi tega žganja. Vrste sliv, ki se uporabljajo za žganje so požegača, madžarka, stenli, rdeča ranka, metilaš, trnovača, čačanska rodna in belotica rana. Žal blagovna znamka v Srbiji ni zaščitena, zato jo Bolgari, Slovenci in Čehi prevzemajo in izpostavljajo v turističnem trženju svojih držav. Glede na to, ali se pri pripravi šljivovice dodaja trava ali brin, se pridobivajo nova žganja – zeliščna in brinjevec. Medovača je grozdno ali slivovo žganje, ki mu je dodana določena količina medu. Od tega, kateri med uporabimo in koliko ga dodamo pri pripravi napitka, je odvisna barva, okus in vonj medice. Večja ko je količina medu, slajši in gostejši je napitek.

Destilarna je prostor, kjer se proizvaja žganje. Tako kot vino nastaja v kleteh, so destilarne manjše ali večje tovarne, družinske ali industrijske, ki vsebujejo vse potrebno za pridelavo žganja po danih standardih. V Srbiji je ta posel zadnja leta večinoma povezan z malimi družinskimi podjetji, kar je super, saj trg dobiva ponudbo zelo kakovostnih žganih pijač, ki se res lahko kosajo z najboljšimi svetovnimi žganimi pijačami.

Žuta osa (facebook.com)

Ne glede na to, za kakšen aperitiv ali dižestiv se bomo odločili, za šljivovico, dunjevačo, medovačo, kruškovačo, šamar, žuto oso (najboljšo in bojda najdražjo šljivovico), si morda najprej ogledamo bogato ponudbo najboljših srbskih destilarn (2021 – na povezavi jih je sicer 21)

1. DESTILERIJA ZARIĆ (BEOGRAD). Preizkušeno kvaliteto nam že od leta 1946 prinaša destilarna Zarić. Znana je po proizvodnji slivovke – edine srbske rakije z zaščitenim geografskim poreklom, ki si zasluži in ponosno nosi svoje ime – Kraljica. Tu so tudi prepoznavna “Nostalgija”, žganje iz kutine, “Nirvana” iz hrušk in “Honey” medica, za katero družina Zarić pravi, da jo najbolje opisujejo kot poroko med “navideznim ženinom” – medom in “lepo nevesto”. – slivovo žganje. Destilarna Zarić je nastala v tradiciji in prostoru nekdanje slavne žganjekuhe “Povlen”, katere slava je zbledela v zadnjih dveh desetletjih do prihoda družine Zarić. Številne nagrade in priznanja so zanesljiv dokaz, da so požirki njihovega žganja čisti in kakovostni. Proizvodna zmogljivost destilarne Zarić je približno milijon litrov na leto. Za žganje se uporablja samo najkakovostnejše sadje, Zarić pa je ena najsodobnejših žganjarn v jugovzhodni Evropi.

2. DESTILARNA KRSTIĆ (KRALJEVO). Destilarna Krstić je mlada, a temelji na trdnih načelih in močnih stališčih. Ker se zavedajo, da pri proizvodnji in doseganju vrhunske kakovosti ni bližnjic, verjamejo, da je čas njihov zaveznik in ne nekaj, s čimer se je treba boriti. Tako so se v treh letih, kar so zraven, veliko naučili in naredili, najboljše pa obljubljajo, da jih šele čaka. Na svoje izdelke so zelo ponosni, kmalu pa pričakujemo še veliko novih okusov iz njihove destilarne. Do takrat pa uživajte z njunim dojenčkom – troglavskim žganjem, ki krepi telo, poživlja duha in podžiga ponos. V destilarni Krstić je sladkor strogo prepovedana beseda, prav tako dodajanje arom, barvil in podobnih dodatkov, ki poslabšajo kakovost in čistost njihovega izdelka.

Njihova žganja so čista in kvalitetna. Zahvaljujoč dolgoletnim izkušnjam tehnologov in najsodobnejši tehnologiji je vsako žganje od začetka (izbira sadja) do konca (zorenje žganja) drugačno obdelano in prav to mu daje posebno noto. V njihovi žganjarni nastajajo troglavske slive, maline, marelice, višnje, kutine in hruške. Ustanovitelj destilarne je uspešen športnik, nekdanji kapetan naše košarkarske reprezentance Nenad Krstić, ki se je preizkusil tako v evropski košarki kot tudi v ligi NBA, športne dvorane pa je zamenjal za novo strast – destilacijo.

Destilarna Tok (www.tok.rs)

3. DESTILARNA TOK (BEOGRAD). Žganja so ustvarjena z veliko ljubezni. “V naše izdelke smo vtkali najčistejša čustva in veliko volje ter v sestavi z znanjem ustvarili edinstveno blagovno znamko na žganjekuhni sceni Balkana” trdijo v tej destilarni, ki je iz družinske manufakture prerasla v proizvodnjo omejenih serij vrhunskih slivovk. Nasadi sliv sort rdeča ranka, požegača in trnovača ter sorte s skupnimi lastnostmi čačanske rodne in čačanske lepotice so osnovne in edine sestavine njihovih žganj. Uporabljajo izključno sadje iz lastnih sadovnjakov, kjer gojijo devet sort sliv. V Toku uporabljajo posebej zanje zasnovan aparat za destilacijo bakra, za katerega pravijo, da je prvi te vrste v Srbiji.

4. DESTILARNA ALEKSIĆ PRVI (GUBEREVAC). V osrčju Šumadije, skrita s svežim zelenim listjem in potopljena v modrino sliv, se nahaja Destilarna Aleksić Prvi, ki na tradicionalen način proizvaja nekaj najkakovostnejših srbskih žganj. Gružani so že od nekdaj pridelovali sadje in varili najboljša žganja, ki so bila poznana in priznana po vsem svetu. Sodoben obrat za proizvodnjo močnih alkoholnih pijač na tradicionalen način temelji na dolgoletni tradiciji žganja na tem območju. Proizvodni obrati se nahajajo v vasi Guberevac, na pol poti med Kraljevom in Kragujevcem. Gružanska Nit, žganje najvišje kakovosti, prepoznavno po svoji prefinjenosti in polnosti okusa, ki sta rezultat skrbno vodenega proizvodnega procesa, je pridelano iz lastnih nasadov s strogim izborom najkakovostnejših sadežev.

destilarna Trivulesk (destilerijaporecje.com)

5. DESTILARNA TRIVULESK (LESKOVAC). Proizvaja vse vrste sadnih žganj, med katerimi po kakovosti izstopa vilijamovka. Sadeži leskovških goric, ki so kot od boga dani za pridelavo vseh vrst sadja, kombinacija tradicionalne in sodobne tehnologije ter odlično strokovno osebje, so zanesljiv recept za pridobivanje najkakovostnejših žganj. Čeprav relativno mlada, ustanovljena leta 2015, je Trivunova destilarna za svoje izdelke prejela na desetine pomembnih nagrad in priznanj na mednarodnih in državnih tekmovanjih, še posebej pa je ponosna na to, da je trikratni zaporedni šampion kmetijskega sejma v Novem Sadu. za vrhunsko žganje. Letna zmogljivost destilarne je 50.000 steklenic. Proizvodni program sestavlja devet vrst žganja s 34 izdelki: viljamovka, marelično žganje, kutinovo žganje, slivovo žganje, jabolčnik, vinsko žganje, sadjevec, medica in specialna zeliščna žganja.


VINO 

Povzeto po članku: Get To Know The Wines of Bulgaria  

dejstva O PRIDELAVI VINA v BolgarIJI 

  • Vinske pokrajine (winefolly.com)

    Leta 2016 je Bolgarija poročala o približno 148.000 hektarjih vinogradov, kar jo uvršča na 22. mesto na svetu.

  • Država prejme okoli 2200 do 2500 sončnih ur na leto, kar je podobno kot severna Italija, južna Francija ter severna Španija in Portugalska (vsa območja s pomembno pridelavo rdečega vina). 

  • Od 16. avgusta 2005 ima Bolgarija dve uradni vinorodni regiji: Donavska nižina in Trakijska dolina. Obe sta ZGO (zaščitena geografska označba). Predvideva se, da bo država sčasoma razdeljena na skupno devet regij: Donavsko nižino, severno črnomorsko obalo, južno črnomorsko obalo, vzhodno-trakijsko dolino, zahodnotrakijsko dolino, Rožno dolino, Sakar in Struma Rečna dolina.

  • Znotraj države se približno 75 % vinogradov nahaja v Trakijski dolini ZGO.

  • Cabernet sauvignon in merlot predstavljata 31 % površine vinogradov in sta zelo pomembni sorti, saj sta dokaz kakovosti bolgarskega vina in most do drugih sort.

  • Temperature poleti uravnava Črno morje, kar omogoča milo poletje, ki ohranja kislost sort.

  • Pridelek vinogradov v Bolgariji je presenetljivo nizek (povprečno četrtino v primerjavi s povprečjem v ZDA), kar kaže osredotočenost v kakovost bolgarskega vina.

RDEČA VINA

Vino Mavrud (wikipedija)

  • Mavrud je avtohtona sorta, ki na srednjem telesu izžareva bogate okuse češnje in čokolade. Za novinca imajo ta vina podoben profil kot rahlo hrastov malbec, skupaj z enakim osupljivim magenta obarvanim robom. Kakovost je še vedno nekoliko spremenljiva, zato pred nakupom preberite opombe o degustaciji. 

  • Melnik 55 ali »zgodnji Melnik« je genetski križanec med lokalnim širokolistnim melnikom in francoskim Valdeguiéjem. Melnik 55 in širokolistni melnik rasteta skoraj izključno v dolini Strume v jugozahodnem delu Bolgarije. To gorsko območje ponuja elegantne in popraste rdeče barve z okusi jagod, robid, črnega popra, mesquita in sojine omake. Mešana vina imajo močne tanine z grenkobo, podobno prahu zelenega čaja. Čisti, enosortni Early Melnik so veliko svetlejšega telesa, podobni Gamayu iz Beaujolaisa. 

  • Gamza ali kadarka (tastehungary.com)

    Rubin Bulgarskii je uspešen križanec med Nebbiolom in Syrahom, ustvarjen ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja. Hibrid pogosto opisujejo kot moškega, ki nosi obleko in kavbojske škornje, zaradi prefinjenega zeliščnega, slivastega sadja, ki se ujema z nekoliko strogimi tanini. Iz tega razloga boste Rubin pogosto našli v mešanici z Mavrudom, da dodate strukturo, barvo in telo. Okusi segajo od sladke jagode do robide, s subtilnimi notami kave in espressa. Vino pokaže, da je najboljše, ko se stara, in sadne arome se razcvetijo, ko se tanin zmehča podobno kot staran italijanski Nebbiolo. 

  • Gamza (alias Kadarka) je stara vzhodnoevropska sorta, ki verjetno izvira nekje z Balkana, zato ima raje hladnejše podnebje v severozahodni Bolgariji. Okusi trpkega jagodičevja s pikantnim, zeliščnim profilom in pridihom črnega popra in pekovskih začimb, ki niso podobni italijanski barberi ali oregonskemu modremu pinotu. Gamzo je zaradi lahkega telesa in visoke aromatičnosti najbolje postreči v bordo kozarcu.

  • Cabernet sauvignon in merlot. Čisti sadeži črne češnje z nežnimi aromami tobačnih listov, vijolice in vanilije. Vina imajo pogosto pridih trpkosti, ki daje lahkotnejše, elegantnejše, srednje telo. Proizvajalci pogosto mešajo Cabernet s Syrahom in Mavrudom.

  • Cabernet Franc. Grozdje, ki odlično uspeva v bolgarskem zmernem podnebju, vendar je še vedno zelo v vzponu (težko ga je najti in je nekoliko spremenljivo). To čisto sortno vino prinaša črno listje, rdečo papriko, črni ribez, papriko, prah, meto in češnjo. 

  • Modri pinot. V Donavskih nižinah obstaja več mikroklim z apnenčastimi tlemi, ki kažejo neverjeten potencial za modri pinot. Predstavljajte si okuse granatnega jabolka, posušene vijolice, hibiskusa in kakava v prahu s finozrnatimi tanini in zemeljsko mineralnostjo, podobno gobam. Pri precej manj kot 20 $ za steklenico so ta vina preobremenjena.

Bela vina 

  • Červen Misket (superplants.bg)

    Misket Červen oziroma Misket. Rdeča v imenu se nanaša na rožnato barvo grozdja. To je suho, nekoliko slano, aromatično belo vino, ki bi si ga lahko predstavljali kot suh muškat, z okusi mandarine, rožne vode, limete in tajske bazilike. Zaključek je lahko nekoliko slan, z dolgotrajnimi okusi posušenega ananasa ali manga.

  • Dimyat je verjetno bolgarskega izvora in je pravzaprav povezan s Chardonnayjem in Aligotom po predniku grozdja Gouais Blanc. Vina bodo požgečkala brbončice s kislostjo in okusi podobnimi Aligotu, vključno s subtilnimi notami jabolka, citrusov in jablanovega cveta. 
  • Muscat Blanc oziroma Tamianka Bolgarija. Drugo ime nosi zaradi značilne arome kadila. To grozdje ponuja precej obetavne rezultate, tudi v južnih regijah Bolgarije, vendar sever ponuja element svežine in elegance. Nesuhi slogi so značilni in pogosti. Vina iz Tamianke odražajo večplastne arome zrelega sadja, cvetja in začimb. Vino Tamianka iz enega vinograda iz vinske regije Južni Sakar (območje, primerno tudi za Syrah in Merlot) je služilo kot vodilno vino za aromatične beljake v državi. 

  • Bolgarski chardonnay je pogosto narejen v neokajenih stilih, ki so sveži in sadni z notami jabolka, ananasa in zvezdastega sadja, z dobro kislostjo in subtilno prodnato mineralnostjo. Možno je najti okusne različice staranega hrasta, čeprav jih je veliko težje najti.

  • Sauvignon Blanc. Nov trend sorte v Bolgariji z najstarejšimi nasadi iz leta 2000. Vina imajo bolj subtilne arome z več zeliščnimi okusi limetine lupine, grahovih poganjkov, belega popra in sveže pokošene trave. V okusu je prijetno srednje težko telo, ki se zaključi nekoliko slano in pikantno z notami posušene trave in morskih školjk.

  • Rikat oziroma Rkatsitelli je ena najboljših belih sort vzhodne Evrope in največkrat zasajeno belo grozdje v Bolgariji. Kljub temu se Rikat redko uporablja kot eno sortno vino, večinoma ga boste našli kot nevtralno grozdje, ki se uporablja skoraj kot Sémillon v beli bordojski mešanici za zaokroževanje okusov.

PIVO

Pivo Kamenica (twitter,com)

Sodobna zgodovina piva v Bolgariji (пиво ali бира) sega v XIX. stol., ko ga v državo uvedejo tujci iz Avstro-Ogrske, Francije in Švice. Do tedaj je bilo pivo v nekdaj pretežno rakijsko-vinski deželi praktično neznano. Danes je Bolgarija s 73 litri piva na leto na 15. mestu po porabi piva na prebivalca.

Madžarski izgnanci v Šumnu, ki jih je po madžarski revoluciji leta 1848 vodil Lajos Kossuth, so varili pivo in naj bi našli privržence med domačini. Njihovo bivanje v mestu pa je bilo kratko in jim ni uspelo predstaviti piva množicam. Francoz Ducorp, ki je med letoma 1873 in 1876 delal kot železniški inženir blizu Sofije, je v Knyazhevu [bg] odprl majhno pivovarno. Čeh Jiří Prošek, ki je leta 1873 prvič prišel v Bolgarijo, da bi delal na isti železniški progi, je opazil, da so tamkajšnji Šopi imeli navado variti prvotno pivo ob trgatvi. Ječmen so namočili, ga pustili kaliti, posušili, dodali vročo vodo in divji hmelj, z naravno fermentacijo in ohlajanjem.

Najzgodnejšo komercialno pivovarno v Bolgariji sta leta 1876 v Plovdivu ustanovila nemška Švicarja Rudolf Frick in Friedrich Sulzer. V letih 1879–1881 je s pomočjo še enega švicarskega strokovnjaka, Christiana Augusta Bomantija, postala velika in sodobna tovarna. Proizvodnja se je začela leta 1882 na območju Kamenitsa v bližini mesta in se nadaljuje še danes, njena naslednica je pivovarna Kamenitza. (VEČ O ZGODOVINI >>>)

Bolgarsko pivo (barcafe.bg)

Pivo Zagorka (twitter.com)

V Bolgariji proizvedejo letno 600 milijonov litrov piva. Standardni svetli ležak je bil tradicionalna izbira piva za Bolgare, a ko so Heineken, Molson Coors in Carlsberg kupili lokalne pivovarne, se je izbira za pivce piva v premium in ekonomičnem segmentu razširila. Uvoz in izvoz piva sta se začela razhajati – izvoz se je leta 2007 povzpel na 8,4 milijona litrov, medtem ko je uvoz upadel na 4,6 milijona litrov. Bolgarija izvaža predvsem v sosednje države, kot so Makedonija, Romunija ali Srbija, ter v države, kjer živijo izseljenci, kot so ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo in Španija.

Pivovarne v lasti Molson Coorsa so Kamenitza, Astika in Burgasko, v lasti Heinekena Zagorka, Ariana in Stolično, v lasti Karlsberga pa Pirinsko Pivo in  umensko. Ostaja nekaj samostojnih pivovarn kot Ledenika, Lomsko, Boliarka, Britos in  ofia Electric Brewing. Veliko je tudi malih kraft pivovarn.

ŽGANE PIJAČE

Rakija, bolgarska vodka (povzeto/prevedeno po si.hiloved.com) Bolgarija ima cvetočo vinsko industrijo in proizvodnjo piva, vendar se rakija vseeno šteje za nacionalno pijačo. Rakija, tudi pik rakija, rachiu, ali grejana rakija je alkohol podoben žganju, ki se proizvaja z destilacijo fermentiranih plodov (grozdje, slive, marelice, hruške, jabolka, češnje, smokve, kutina) in ima visoko vsebnost alkohola, včasih tudi več kot 60 %. Najbolj priljubljena je rakija iz grozdja, vendar je priljubljena tudi slivovica (rakija iz sliv). Po destilaciji se rakija včasih meša z zelišči, medom, višnjami ali z orehi. Rakija je alkohol za dober počitek v vseh svojih pojavnih oblikah. Prileže se po napornem delovnem dnevu, pa tudi za veliko zabavo, kjer potrebujete sistematično vzdrževanje določeno izbiro razpoloženja. Hkrati je bolgarska vodka tudi univerzalen izdelek, saj boste v njeni raznolikosti okusov vedno našli možnosti, ki lahko zadovoljijo najboljše skrite interese in sanje. Rakijo se sicer pije pri predjedih, kot so meze in solate, vino ali pivo pa se uživa pri ostalih jedeh. Če se natakanju poli kapljica rakije pomeni, da je ta za umrlega. Dejansko se po pogrebu ob nazdravljanju z rakijo za dušo odhajajočega nekaj kapljic polije po tleh. Na porokah gre nevestino oče od mize do mize ter ponuja rakijo in dobre želje za novoporočenca. Na splošno je rakija znak gostoljubja in se jo vsakemu gostu, kot simbolično gesto ponudi majhno stekleničko (frakelj).

Bolgarska rakija (bulgaria-shop.de)

Po zadnjih arheoloških najdbah znanstveniki nimajo več dveh o izvoru rakije in zagotovo naj bi jo izumili v Bolgariji. To dokazuje fragment posode za destilacijo alkohola, nedavno najden v bližini trdnjave Lyutitsa. Najdbo datiramo v XI. stol. Pred tem so bile domače o izvoru tako zanimivega žganja zelo različne..

Menta (bulgaria-shop.de)

Mastika je druga pijača priljubljena v Bolgariji Je močna pijača z aromo, ki se jo pije močno ohlajeno in nas bo spomnila na grški ouzo. Je bistra, dokler ji ne dodamo vode ali ledu, ki jo bo pomotil in napolnil z majhnimi kristalčki. Močan okus janeža ni vsem najljubši, vendar je vredno vsaj poskusiti, če se želite prepustiti tipični bolgarski izkušnji na plaži.

Menta je močan alkohol na osnovi mete, ki je eden od simbolov poletja v Bolgariji.

Pelin je grenka pijača, pridobljena iz vina. Med postopkom fermentacije se vinu doda zel artemisia absinthium (v bolgarščini pelin, od tod tudi ime pijače). Pelin lahko naredimo iz belega in rdečega vina.

 


(pozeto po: yummyistanbul.com/turkish-wines) V svetu vinarstva potencial Turčije še ni povsem izkoriščen. Kljub temu, da je Turčija šesta največja pridelovalka grozdja, je šele 43. proizvajalka vina. Škoda, da je ob 70 milijonih pridelanih litrov vina le okoli 2 % njenega grozdja predelano v vino (şarap). Glavna turška območja za pridelavo grozdja in vina, kjer lahko najdemo tudi številne industrijske in butične vinograde so Kapadokija, Egejsko morje, Trakija ter osrednja in vzhodna Anatolija. Med najbolj cenjena vina (oziroma grozdje) sodijo (zvečer bo treba delat, delat):

GROZDJE ZA VINO

Kalecik Karası, imenovano po anatolskem mestu Kalecik pri Ankari, v prevodu pomeni “črna iz majhnega gradu”. To grozdje, ki se skoraj sooča z izumrtjem, je zdaj tretje najbolj priljubljeno grozdje v Turčiji in to morda zaradi močnega okusa sladkorja.

Çalkarası, rdeče grozdje, imenovano »mestno črno Çal«, ima močan pridih jagode, zrelega belega sadja, breskve, rožnate barve in timijana. To grozdje je sveže, sadno, a cvetlično z visoko kislostjo in daje vino lahkega do srednjega telesa z nizko vsebnostjo taninov. Njegova vsestranskost pri pripravi temnih in svetlih rosejih, rdečih in blanc de noir (modri pinot ?) pomeni, da se lahko kombinira z različnimi živili.

Öküzgözü, težko izgovorljivo grozdje izvira iz vzhodne Anatolije, zdaj pa sadijo povsod. Grozdje, zaradi svojega globokega, temnega videza imenovano “bikovo oko”, je sposobno ustvariti vino s srednjim telesom, nizko-srednjim taninom, ki pa je visoko kislo.

Vinogradi Urla (@urlawines)

Boğazkere, oče turškega rdečega grozdja, v prevodu pomeni žganje grla zaradi visoke vsebnosti tanina. Običajno mešano vino ima srednje kisline in visoko telo s svetlimi okusi črna češnje, maline in temne murve. Vendar pa to kompleksno grozdje vsebuje tudi temnejše okuse, kot so temna čokolada, sladki koren, usnje, tobak, nageljnove žbice in zeliščni borov gozd z metinim okusom evkaliptusa. Drzno grozdje se dobro ujema z drznimi jedmi in začimbami, kot so močan sir, suhe fige, česen, meso in polnjene paprike.

Sıdalan je belo grozdje, ki ga gojijo v Trakiji. Jagode so neverjetno aromatične z notami limone, zelenega jabolka, hruške in mokre koščice. Z nizko vsebnostjo alkohola je to grozdje za proizvodnjo zelo sadnega, visoko kislega, a lahkega vina. To elegantno, osvežujoče grozdje ima močno mineralno in cvetlično noto.

Yapıncak je majhno belo grozdje, ki ime dobi po bakrenih pegah, ima tanko lupino, zaradi česar je popolno za lahko vino s srednjim telesom. Nizka vsebnost alkohola – okoli 12 % – to pikantno, osvežujoče grozdje daje aromatično citrusno vino z okusom not limone, pomaranče ali celo klementine, tudi z močnini notami rumenega sadja, kot so jabolko, hruška ali kutina, s pridihom akacije in vanilije daje visoko kislo kremno vino z nizko vsebnostjo taninov. Običajno starano v hrastu bi se odlično obneslo kot mirno ali peneče belo vino. Aromatična vina, ustvarjena iz tega grozdja, so morda nekoliko redka, saj gre za težko grozdje, ki ga je težko gojiti.

Turško vino (https://www.doyouknowturkey.com)

NAJBOLJ CENJENA VINA (KLETI):

Paşaeli K2 Rdeče z Egejskega morja. To veličastno vino rubinaste barve je mešanica cabernet sauvignona, cabernet franca, merlota in petit verdota. Letnik 2011 je bil nagrajen z bronasto nagrado The TEXSOM International Wine Awards; to uspešno vino je eno najbolj iskanih vin iz te regije. Uspešno starano v hrastovem sodu je to žvečilno vino srednjega telesa bogato, ne da bi sadne arome preglasile okus. Kljub temu lahko še vedno zajamete okus temnega sadja, kot so robide, murve in češnje. Čeprav je v tem drznem vinu prisoten kanček sladkobe, je zelo dobro uravnotežen s svilnatimi tanini in ima rahlo suh pookus. Je dolgo obstojen, nekoliko težek in bi se zelo lepo povezal z mastnim mesom, kot je jagnjetina, krača ali tandoori.

Paşaeli Çalkarası Rosé z Egejskega morja, je proizvedeno iz edinstvenega turškega grozdja Çalkarası, ki je znano po močnem sadnem okusu z dobro kislostjo. Lepo karamelno roza ima to sadno vino čudovite arome jagod in malin. Poleg jagod je sijajen okus lubenice in bodike, tem pa sledi pridih pomarančne lupine, ki dopolnjuje teksturo rahlih taninov. To okusno vino lahko uživate samostojno kot aperitiv ali del koktajla. Vedno se dobro ujema s praženo korenasto zelenjavo, začinjeno hrano, azijsko hrano, ribami, piščancem in zajtrkom.

Kayra Öküzgözü iz srednjevzhodne Anatolija, Čudovito rdeče vino je pogosto opisano kot lahko in dišeče, vendar svežina in svetlost tega vina skoraj prikrijeta nekaj teže. Eno je izmed dražjih vin iz anatolske regije in seveda obstaja razlog, zakaj ta užitek dobiva nagrado za nagrado. Tistim, ki jim je všeč Shiraz ali Rioja, lahko uživajo v džemastih aromah črnega sadja češnje, ribeza in robide, povezan z mentolnim okusom evkaliptusa, eksotičnimi začimbami, kot sta janež in črni poper, ter z okusom hrasta, v katerem je starano. Suho vino z mehkim taninskim zaključkom se ujema s staranim sirom, zrezkom ali jagnječjim ragujem.

Vinkara Yaşasın Brut iz Srednje Anatolije, je bledo zlato vino, ki ga sestavljajo arome, kot sta granitno jabolko in peka kruha. Je prvo peneče vino v Turčiji, narejeno po tradicionalnih metodah šampanjca. Elegantno vino je najbolje postreči pri 16-18 stopinjah in se odlično poda k ribjim juham, perutnini, teletini ali svinjini.

Pamukkale Anfora Kalecik Karası ob Egejskem morju. Kot grozdje, ki ga uporabljajo (Kalecik Karası), lahko prijetno preseneti to sadno vino z okusi maline, češnje, zdrobljene jagode, sladkorne pene in banane iz kleti Pamukkale. Ko sadni okusi izginejo, se pojavi okus mokrega listja, gozda in zelišč. Ob zaključku z okusom črnega popra in vanilije se lahko morda začuti hrast, v katerem se je to vino staralo. Skratka, to vino je veliko bolj zanimivo in kompleksno kot se zdi na prvi pogled. Vino srednjega telesa je uravnotežena mešanica z lahko taninsko strukturo.

Paşaeli Yapıncak ob Egejskem morju. Le nekaj vinarjev ima to spretnosti, da pripravijo vino iz vsestransko uporabnega grozdja Yapıncak, ki ga je znano težko gojiti. Vino srednje slamnate barve je izjemno sadno s kremasto maslenostjo, srednjega telesa z nizko vsebnostjo alkohola, sadni okusi pa se splaknejo s citrusnim okusom limonine skute in dolgotrajnimi cvetličnimi notami. To pikantno vino z bogastvom, ki mu ga dajejo kutina, intenzivna limona in žametna vanilija., odlično sodi k ribam, ostrigam in mehkemu siru.

Paşaeli 6N Karasakız Merlot iz severnega Egeja. Mešano z 18 % merlota in 82 % črnega grozdja, imenovanega Karasakız, kar v prevodu pomeni črn žvečilni gumi in ni čudno, da to energično vino zahteva žvečilno jed. Mladostno vino je fermentirano z divjimi kvasovkami in osem mesecev starano v francoskih hrastovih sodih. Rezultat je lahkotno, mladostno poletno vino s sočnim okusom sadja, kot so suhe fige, češnje, brusnice in rdeči ribez. Kisli okusi višnje s hrustljavo kislostjo dajejo temu vinu bordo barve čudovito dopolnitev pici ali bolonjski omaki. Zaradi srednje suhega zaključka in nizke količine tanina je to dober začetek za pivce, ki lahko pijejo, in tiste, ki so novi v svetu vina.

Sevilen Centum Syrah ob Egejskem morju. Dimljeno, zemeljsko vino z okusi, kot so tobak, hrast in čokolada, ki dopolnjujejo črno sadje. To slinavo, usnjato vino ima čvrste tanine z dolgim zaključkom. Je močno vino s 14,5 % alkohola. To suho in nekoliko kislo vino ima žvečljive, oprijemljive tanine, s staranjem se grenak okus razvije v zaokrožen, zemeljski zaključek.

Pašaeli Sidalan (FB)

Paşaeli Sıdalan ob Egejskem morju, bledo slamnato in lahkotno belo vino iz grozdja Sıdalan, ima čudovit zelen sijaj. Elegantno vino z nižjo vsebnostjo alkohola (12,5 %) se odlično poda k solatam in kozjemu siru. To cvetlično, masleno vino ima turški pristop k chardonnayju z notami zelenega jabolka, kovačnika, hruške, medu, mokrih koščic, citrusne limone in grenivke.

Vinkara Doruk Öküzgözü iz Vzhodne Anatolije, živahno vino, mešano iz avtohtonega grozdja öküzgözü in sladkega grozdja boğazkere, je popolno za staranje. To vino, obarvano globoko, kraljevsko vijolično, poganjajo tople pekoče začimbe z zeliščnim zaključkom. Odlično se poda k trdim sirom, jedem na osnovi paradižnika, kot so testenine, in dušenemu mesu ali mesu na žaru; to je tudi vino za kuhanje, ki mora imeti svoje mesto v vaši shrambi. Okus je zelo podoben aromi: podoben svetlemu pinotu, vendar brez katrana in dimljenega roba. Rdeče sadje, od višnje do maline, v kombinaciji s črnim sadjem, kot sta sliva in robida, vas lahko zavede. Hrastove, vaniljeve in začimbne note dajejo temu vinu nepričakovano robustnost. Zbledi z rahlo zeliščnim zaključkom z oprijemljivimi tanini. Rahlo kislo, morda boste želeli pustiti, da zadiha, preden ga popijete.

PIVO (BIRA)

(povzeto po; doyouknowturkey.com) je najbolj priljubljena pijača v Turčiji. Čeprav je tradicionalna alkoholna pijača Turčije rakı, mladi večinoma raje uživajo različne vrste piva. Razlog je verjetno ta, da ima prijeten okus. In še več, njegovo alkoholno razmerje je relativno nizko. Zato ljudje večinoma raje pijejo pivo za sprostitev v klepetu s prijatelji, na zmenkih ali ko so ljudje sami. Pivo v steklenici se imenuje şişe bira, točeno pa fıçı bira, pivski vrt pa bira bacheleri.

Najboljše znamke piva v Turčiji sestavljajo lokalna, nacionalna in mednarodna podjetja. Vsaka znamka piva se razlikuje od druge po različnih odstotkih alkohola, sestavinah in pitju. Čeprav je težko narediti seznam najboljših turških znamk piva, saj se razlikuje od osebe do osebe, je še vedno mogoče govoriti o sprejetem povprečju. Torej, poglejmo skupaj najboljša turška piva in njihove pomembne lastnosti! V osnovi lahko piva razdelimo na dve različni obliki. Ale pivo in lager pivo se nanašata na različne pogoje fermentacije in razmerja okusa. Ale piva imajo na splošno bolj grenak in intenziven okus, medtem ko so lagerji na drugi strani lahke pijače s sadnim okusom. V Turčiji imajo ljudje večinoma raje pilsner. 

Efes Pilsen sodi med najboljša turška piva, je turška lastna in v Turčiji najbolj priljubljena znamka piva. Vsebnost alkohola v pivu se giblje med 3% (Efes Light) in 7,5% (Efes Extra). Piva Efes Pilsen nimajo zelo grenkega okusa, prevladuje pa okus po ječmenovem sladu in hmelju. Poleg teh dveh se Efes Pilsen z različnimi blagovnimi znamkami, Efes Dark (6,1 %, temno pivo z okusom kave), Efes Extra Shot (9%), Efes nepasteriziran (5%), Efes Brewmaster White Ale (5%, najbolj osvežilno pivo v seriji Brewmaster), Efes Brewmaster Red Ale (5,2 %) in Efes Brewmaster Amber Ale: (5,2 %).

Pivo Bomont (youtube)

Pivo Bomont proizvaja tako kot Efes Pilsen Anadolu Group. Ponekod lahko vidimo, da je Bomonti presegel Efes Pilsen, predvsem v barih in pivnicah, kjer mladi pogosto, predvsem zaradi nižje vsebmosti alkohola (giblje se med 4,3 % in 5,8 %), raje pijejo Bomonti. Med različnimi znamkami naj omenim Bomonti Fabrika, živahen ležak z gosto peno iz ječmenovega sladu (4,8 %), Bomonti Red Ale z intenzivno peno (5,3 %) in Bomonti Black: pivo v slogu Stout iz mešanice štirih vrst ječmenovega in pšeničnega sladu (4,5 %).

Pivo Pera. Gre za blagovno znamko piva, ki sta jo nekdanji izvršni direktor Tuborga in lastnik skupine podjetij Park začela proizvajati v pivovarni, ki sta jo kupila v Çerkezköyu. Obstaja pet osnovnih znamk z različnimi odstotki alkohola – Pera 1A Malt: 100% slad (4,1 %), Pera 2: Amber Ale (5%), Pera 3: Dimljeni ležak (5%), Pera 5: pšenično pivo (5%) in Pera 6, pivo z gumijem in cimetom.

Pivo Zıkkım. Blagovna znamka je v zadnjem času v Turčiji postala zelo priljubljena. Beseda ‘zıkkım’ ima v turškem slengu nekako zaničljiv pomen, vendar ima pivo odličen gladek okus, zato boste prenesli tudi to žalitev. Obstajajo tri glavne znamke piva, IPA Zıkkım (5 %), Weiss Zıkkım (4,9 %) in Deep Zıkkım (8,5 %).

Pivo Pablo proizvajajo v Bodrumu in je poimenovano po lastnikovem psu. Proizvajajo štiri znamke, Pablo Pilsener, Pablo K Limited Amber, Pablo Weissbier in Pablo American IPA.

Pivo Gara Guzu ima zanimivo zgodbo. Par, ki se je leta 2009 iz Istanbula preselil v Muğlo, je tu začel proizvajati to znamko. Večinoma gre za butično znamko piva in ne za komercialno. Pivo ima v osnovi 8 različnih vrst – Gara Guzu Blonde Ale (5%), Gara Guzu Amber Ale z okusom po karameli, Gara Guzu Red Ale (vsebuje borov med in je obarvan z rdečo peso, 7%), Gara Guzu Sour, rahlo kislo pivo (5,5 %), Gara Guzu Karlı Kayın Ormanı (Snežni bukov gozd) je začinjen zimski ale (6,4 %), Gara Guzu Weissebier (4,7 %), Gara Guzu Summer IPA z okusom karamele in pomaranče (4,5 %), in Gara Guzu Gara, praženo, žgano sladko pivo (6,4 %). 

Glede na spletno stran The Best Beer from Turkey (lestvica RateBeer.com) je tu delni seznam najbolje ocenjenih piv:

ZNAMKA PIVA
OCENA
VRSTA PIVA
Gara Guzu Gara 

Gara Guzu IPL Ters Köşe 

Graf Belgian Blonde 

Trokya Mars 

Gara Guzu Blonde Ale 

Bosphorus Selanik 81 

Bomonti Filtresiz IPA 

Red Tower Pale ale 

Bosphorus Istanbul Pale Ale 

Gara Guzu Meseli 

Graf Porter 

Bosphorus Route 333 

Torch German Style Wheat Beer 

Bosphorus Karbon Stout 
  3.35 

  3.32 

  3.25 

  3.25 

  3.18 

  3.17 

  3.16 

  3.14 

  3.14 

  3.13 

  3.13 

  3.13 

  3.12 

  3.12 
Porter 

Pale Lager - Hoppy / India (IPL)

Belgian Ale - Pale / Golden / Single 

Red Ale – Irish

Blonde Ale / Golden Ale 

Bock – Doppelbock 

ISA - Session IPA 

Pale Ale - American (APA) 

IPA 

Brown Ale – Imperial 

Porter

Pale Ale - American (APA)

Weissbier – Hefeweizen 

Stout

 

ŽGANE PIJAČE

Raki – sicer znan kot levje mleko, ker dobi barvo mleka, ko se v kozarec prilije malo vode – je turška nacionalna pijača. Narejena iz dvakrat destiliranega grozdja in janeževih pešk, je najboljša žgana pijača za praznovanje. Vsebuje od 40-45% alkohola in je podoben pastisu in ouzu. Lep bonton je, da žvenkljate z dnom kozarcev, ko nazdravljate z rakijo.

PRILJUBLJENE NEALKOHOLNE PIJAČE

  • Rize Çayı (turški črni čaj), 
  • Elma Çayı (turški jabolčni čaj),
  • Nane Limon Çayı (čaj z meto in limono),
  • turška kava,
  • Şalgam Suyu (sok iz vložene repe),
  • Kurdska kava (pistacija kava),
  • Sharbat/Sherbet (turška ramadanska pijača),
  • Sok granatnega jabolka.

Za raziskovalce bo za ŠTIRI dni Turčije dovolj izbire:

(prevedeno/povzeto iz wikipedije)

Turška kuhinja

Turška kuhinja (wikipedija)

(turško Türk mutfağı) je kuhinja Turčije in turške diaspore. V veliki meri je dediščina otomanske kuhinje, ki jo lahko opišemo kot zlitje in prefinjenost sredozemske, balkanske, bližnje-vzhodne, srednjeazijske in vzhodno-evropske kuhinje. Turška kuhinja je posledično vplivala na te in druge sosednje kuhinje, vključno s kuhinjami jugovzhodne Evrope (Balkana), srednje Evrope in zahodne Evrope. Osmani so združili različne kulinarične tradicije svojega kraljestva, pri čemer so vplivali na mezopo-tamsko kuhinjo, grško kuhinjo, levantsko kuhinjo, egipčansko kuhinjo, balkansko kuhinjo, skupaj s tradicionalnimi turškimi elementi iz Srednje Azije (kot so mantı, ayran, kajmak), kar je ustvarilo obsežen nabor dobrot. Turška kuhinja vključuje tudi jedi ustvarjene v kuhinji otomanske palače.

Turška kuhinja se po državi razlikuje. Kuhinja v Istanbulu, Bursi, Izmiru in preostali Anatolii podeduje številne elemente otomanske dvorne kuhinje, vključno z zmerno uporabo začimb, prednostjo riža pred bulgurjem, koftami in večjo razpoložljivostjo zelenjavnih enolončnic (türlü), jajčevcev , polnjene dolme in ribe. Kuhinja črnomorske regije v veliki meri uporablja ribe, zlasti črnomorske sardone (hamsi), vključuje pa tudi jedi iz koruze. Kuhinja jugovzhoda (npr. Urfa, Gaziantep, Adıyaman in Adana) je znana po svoji raznolikosti kebabov, mezjev in sladic iz testa, kot so baklava, şöbiyet, adayıf, katmer in künefe.

(povzeto/prevedeno iz Akademije turške hrane)

predjedi ali priloge

(O)Cvrtki (ozlemsturkishtable)

Kabak Mücveri (Bučkini cvrtki) je vseprisotna predjed v Turčiji. Naribanim bučkam se primešajo z jajca, čebula, moka in zelišča, da se ustvarijo testo in ocvrejo. Nekateri ga imenujejo tudi “palačinke”. Tehnika priprave te jedi je prevzeta iz otomanske kuhinje. Postreže se ga z jogurtom ali omako na osnovi jogurta.

Sigara Böreği (Ocvrti feta zvitki) pomeni globoko ocvrto slano pecivo. Turki tanko zvaljajo testo, ga narežejo na trikotnike, nadevajo s feta sirom in peteršiljem, zvijejo in zavitke hrustljavo ocvrejo.

Haydari (Jogurtova omaka) je gosta, kremasta meze jed iz Turčije. Precejen jogurt ali labne se kombinira s slanim sirom in zelišči, da ustvari čudovito bogato in pikantno pomako. Je popoln dodatek k vsaki turški večerji. Haydari je podoben cacıku, ki vsebuje kumare in tudi enostavnejšo omako iz jogurta in česna.

Çöp Şiş (nabodalo), piščančje ali jagnječje nabodalo. Za jagnječja nabodala se pripravi omako iz majhne čebule in dveh strokov česna, rastlinskega olja, črnega popra, čilijevih kosmičev in soli. Drobno narezano meso surove jagnjetine se zmeša z omako in pusti počivati v hladilniku vsaj 2-3 ure. Meso se natakne na lesena nabodala in speče v teflonski ponvi na malo olja. Kot prilogo k piščancu sodi krompir v maslu. Krompir se nareže na velike kocke in skuhamo v slani vodi. Na maslu na majhnem ognju se rahlo popraži rdečo papriko in dodamo kuhan krompir ter meša 10-20 sekund.

Polpeti/kroglice iz leče (http://evlerehaziryemek.com/)

Mercimek Köftesi (polpeti iz leče). Za mnoge (udi zame, do danes) je turška kuhinja kuhinja doner kebabov in mesnih kroglic, ampak to je mnogo več kot to, saj so pokrajinske kuhinje tako raznolike kot se drugje kuhinja razlikuje po državah. Ena od takih zanimivih jedi so aroma-tične vegetarijanske kroglice iz rdeče leče, bulgurja in nekaj skrbno izbranih sestavin. So enostavne za pripravo in majo poln okusa. Turki jih postrežejo ob skoraj vsaki priložnosti. In le nekaj ostankov v hladilniku je bolj cenjenih od polpete iz leče, ko je potreben polnočni prigrizek.

Dolma (polnjeni trtni listi, sarma)

Bulgur Pilavı (rižota z bulgurjem) je zdrava priloga, ki se odlično poda k mesu ali piščancu na žaru, kebabu, enolončnicam in močnim enolončnicam. To jed je zelo enostavno pripraviti z le nekaj sestavinami in je pripravljena v samo pol ure. Turški rižev pilaf z bulgurjem je odlična priloga k večini turških jedi, kot so kuru fižol, sredozemski stročji fižol (svež fižol), Inegol Kofte ali jagnječji šiš kebab. Obstaja veliko različnih različic in tista s paradižniki je ena naših najljubših.

Šakšuka (midvakuhava.si)

Şakşuka (zelenjavna meze) je jed iz ocvrtih jajčevcev in bučk ter zelene paprike v gosti česnovo paradižnikovi omaki. Pogosto se postreže kot del meze ali kot turška priloga.

Bazlama (turški ploščat kruh, “lepinja”)

GLAVNE JEDI

Kahvalti (turški zajtrk) je tradicionalen turški zajtrk sestavljen iz sira, oliv, jajc, paradižnika, kumar, marmelade, medu, sadja, klobas in turškega čaja. Prvi obrok dneva je zajtrk, primeren za kralja. Turška beseda za zajtrk kahvaltı pomeni »hrana, ki jo jeste pred kavo«. Za ta kultni obrok se lahko postreže veliko različnih stvari, zato turški zajtrk običajno ni nikoli enak.

Inegold kofte (cookingorgeous.com)

Inegol Kofte (turške mesen kroglice). “Kofte” je splošno ime, ki se uporablja za mesne kroglice v Turčiji. Skoraj vsako mesto v Turčiji ima svoje poimenovano po njih, na primer “Izmir Kofte” ali “Tekirdag Kofte”.  İnegöl Köfte izvirajo z Balkana in jih v Inegol prinese priseljenec v poznem XIX. stol. V tridesetih letih prejšnjega stoletja postanejo zelo priljubljene in se hitro razširilo po vsej državi. Te kroglice je narediti enostavno, vendar vzamejo pa malo več časa za pripravo, saj se meso marinira čez noč, po oblikovanju pa se kroglice pusti še počivati nekaj ur. Glavna značilnost Inegol Kofte je, da ne vsebujejo nobenih začimb, razen soli, zaradi česar so prijazna otrokom. 

Kuzu Tandir (pečena jagnjetina) je najbolj priljubljena jed iz jagnjetine v turški kuhinji. Jagnjetina je dišeča in mehka, da odstopi od kosti in se topi v ustih. Ime tandır izhaja iz starodavne tehnike kuhanja mesa v posebni pečici, narejeni iz jame v zemlji. To tehniko so stoletja uporabljali Turki Seldžuki in njihovi predniki iz srednje Azije. Še danes jo lahko opazimo v Turčiji, Grčiji, na Kavkazu, v Indiji, Pakistanu in Afganistanu. Te posebne jamske “peči” so bile obložene z mešanico blata in slame ali kozje dlake, oblikovane v posodo, ki je bila široka na dnu in ozka na vratu. Pustili so jih sušiti na žgočem soncu azijskih step. Ko so utrjeno posodo postavili v jamo, so v njej zažgali les in premog, vse razen ozke odprtine pa prekrili z zemljo. Tandır pečice niso uporabljali samo za kuhanje, ampak tudi za ogrevanje stanovanj. Tradicionalni način kuhanja mesa v tandırju je, da jagnjetino cele obesite na obešen kavelj nad oglje, nato pokrijete vrh in pustite, da se kuha ure in ure.

Rižota s sardoni (sukrankaymak.com)

Hamsili Pilav (rižota z ocvrtimi sardoni) je vizualno privlačna turška jed iz v pečici pečenega pilava, obdanega s sardoni. Pilav je običajno pripravljen z dolgozrnatim rižem, čebulo, rozinami, pinjolami, meto, limoninim sokom in začimbami. Za pripravo pilava s sardoni pekač najprej namažemo z maslom, nato pa obložimo z ribami, tako da zapolnijo celotno skledo. Rižev pilav stresemo na sardone, ribje repe pa zavihamo proti sredini sklede, da je riž popolnoma obdan. Po peki jed običajno obrnemo na glavo in postrežemo okrašeno z vejicami kopra in rezinami limone.

Sultanov užitek (turkishfoodchef.com)

Hunkar Begendi (sultanov užitek, ovčji golaž) je nekaj sto let star turški recept, star. Obstajajo številne zgodbe, ki pojasnjujejo začetke te osmanske jedi z veličastnim imenom, ena od njih tudi vključuje cesarico Evgenijo, ženo Napoleona III., ki je bila očitno na obisku v XIX. stol. Ne glede na to, kdaj je jed nastala, je bil tedanji sultan nad njo tako navdušeno, da so njegovo evforijo poosebili v imenu! Kontrast med topljivo mehko jagnjetino, kuhano v preprosti, a bogato aromatizirani enolončnici in dimljeno sirno omako iz jajčevcev je preprosto izvrsten! To je otomansko jed sestavlja jagnječja enolončnica, postrežena z omako iz jajčevca in bešamela. Postreže se jo tako, da se na pire iz jajčevcev položi narezano meso. Čeprav se v tradicionalnem receptu uporablja jagnjetina, obstajajo tudi različice s piščancem ali mesnimi kroglicami.

JUHE IN ENOLONČNICE

ULIČNA HRANA

Döner Kebab sestavlja kruh polnjen z mesnimi ostružki (doner), zelene solate, narezanega paradižnika in čebule, z različnimi omakami kot blanche, majonezo in jogurtovo omako. Kebabe se običajno postreže s pomfrijem, ki se ga pogosto nadeva v sam kruh.

Mesni zavitek (tuerkische-rezepte.net)

Tantuni (mesni zavitek). Tantuni tavası je velika okrogla ponev z značilno vdolbino v sredini. Namen oblike ponve je ohraniti dve kuhalni coni, votla sredina je vroča, da popeče meso tik pred serviranjem, dvignjene stranice pa so le tople, dovolj, da ostane meso toplo, vendar ne dovolj vroče, da bi se cvrlo. Tantuni je priljubljena ulična hrana kuhanega, nato ocvrtega mesa, ki je zavito v tanek kruh poleg paradižnika, čebule in sumaka.

Dondurma (turški sladoled) je popolnoma gost in raztegljiv, kot običajno mora biti. Narejen je iz mleka, sladkorja in salepa. S svojim edinstvenim okusom in konsistenco ni podoben drugim sladoledom. Vsako turško sladico se lahko prelije s tem sladoledom, še zlasti rezino pistacijevega kadaifa ali zdrobove torte, ki okus dvigne na višjo raven. Obstajajo slaščičarne, ki strežejo celo baklavo s sladoledom v njej. 

Lahmacun (turška pica) je ena najbolj priljubljenih turških jedi hitre hrane! To je izredno tanek somun, prelit s pikantno mešanico mlete govedine ali jagnjetine. Nanj se naloži čebula, solata in peteršilj, čez se stisne limono in zvije.

Midye Dolma (polnjene školjke) so rna najbolj priljubljenih turških uličnih poslastic, je pa tudi ena najbolj zaskrbljujočih. Povsem mogoče je, da se prodaja na problematičnih mestih in v higiensko in zdravstveno problematičnih razmerah.

SLADICE

KRATEK SLOVAR ZA LAŽJE NAROČANJE HRANE

Da nas ne bodo preveč roke bolele, kot v Franciji, kjer smo z njimi razlagali, kaj bi jedli, saj tam govorijo le francosko (!), je tu nekaj turških besed (če smo že lomili francoščino nam bo s turščino šlo še slabše). Prevod je zakrivil Google, če sem klobaso spremenil v burek mi moja krivda. Na seznamu so vse besede, ki jih jaz rabim, vaše predloge pa še pričakujem. V Srbiji in Bolgariji se bomo že dogovorili, če ne, bomo pa čevapčiče / čufte in šopsko solato naročali.


pOVEZAVE:

Čufte z rižem (wikipedija)

Bolgarska kuhinja je tipična balkanska kuhinja, v kateri je viden tako grški (solate iz paradižnika, čebule, paprike in ovčjega sira= kot turški vpliv (od koder pride denimo moda na kebabe in kebacete). V Bolgariji jedo relativno veliko mesa, sadja in zelenjave. Priljubljene so mesne enolončnice z veliko čebule ali zelenjave, vsekakor se splača okusiti stekleno čorbo, tradicionalne vampi s česnovo-jogurtovo omako, trgovinsko solato s posebno vrsto sira ali taratorske jedi, kumarično in česnovo juho na osnovi jogurta. V obalnih regijah države jedo veliko rib, predvsem jesetra in skuše. Bolgarska kuhinja redko vključuje jedi iz moke, jedo pa veliko kruha, ki ga postrežejo praktično pri vseh jedeh. Med značilnostmi kuhinje je tudi  “ljubezen” do fermentiranih mlečnih izdelkov, široka uporaba vseh vrst aromatičnih zelišč, začimb, začimb in prednost dolgotrajne toplotne obdelave na nizkem ognju.

  • Kiselo mljako (кисело мляко), jogurt. Bolgarija je že od nekdaj znana po svojem dobrem zdravstvenem stanju, kot pravijo, je to vse zaradi naravnih proizvodov, predvsem jogurta, pri pripravi katerega se tradicionalno uporablja bolgarsko mlečno bakterijo Lactobacillus bulgaricus. Pred mnogimi leti jo v Bolgariji izolira znani ruski znanstvenik Ilya Metchnikoff, eden od utemeljiteljev sodobne imunologije. Zanimal ga je razlog za dolgoživost Bolgarov, ki živijo v gorah, in verjel je, da je to povezano z njihovim uživanjem jogurta. Tako mu je uspe odkriti ta specifični sev mlečnokislinskih bakterij, ki je bil avtohton v Bolgariji, od tod tudi ime.
  • Šopska solata (okusno.je)

    Šopska solata (шопска салата) je sestavljena iz običajne zelenjave, kot so kumare, čebula, paradižnik, paprika in zelišča, vključuje pa tudi nariban/narezan na koščke včji beli sir, oljke in olivno olje. Solata izvirno prihaja s Šar planine, ki se razteza med Srbijo in Kosovom in je znana po vrhunskih (ovčjih) sirih. V srednjem veku so prebivalci Prizrena pastirje s Šar planine imenovali Šopovi, od koder izhaja tudi ime solate. Bolgari imajo sicer drugo teorijo, da šopska solata izhaja iz imena bolgarskih gorjanov Šopi.

  • Topčeta, juha z mesnimi kroglicami,
  • Tarator (okusno.je)

    Tarator (таратор), Hladna kumarična juha na osnovi kislega mleka ali tekočega jogurta, velja za drugo jed. Vsebuje sveže kumare ali zeleno solato, orehe in česen, veliko zelišč, olivno olje in začimbe. 

  • Gjuveč je enolončnica z grobo sesekljano zelenjavo in polmastnega svinjskega mesa. Kuha se dolgo na  majhnem ognju, zato se njegov okus močno razlikuje od podobnega v drugih državah,
  • Lukanka (луканка). Vsaka država ima klobase, pripravljene po edinstvenih receptih in tehnologijah. Bolgarija je ponosna na svojo lukanko – suho klobaso z govedino in začimbami ter čebulo iz katere izvira ime. Čebula se v bolgarsi kuhinji uporablja od VII. stole,
  • Kavarma (Кавърма), tradicionalni bolgarski golaž. Na ognju se kuha oziroma peče meso v glinenem loncu, običajno je to jagnjetina, v nekaterih različicah tudi svinjina ali piščanec. Jedi se dodajo začimbe in čebulo. ,

Škembe čorba (dobarkuhar.com)

  • Škembe čorba (шкембе чорба), vampova juha. Če je ljutenica otrokom najljubša jed, je škembe čorba priljubljena pri odraslih. Je običajno izdatno začinjena, kis, olje, sol in surovi poper se doda po okusu, črpta lahko ugotovimo, da za Bolgare to običajno pomeni velikodušne količine. Jed, ki jo cenijo kot zdravilo proti mačku, ponujajo številne majhne restavracije, vesela družba pa jo pogosto zaužije v zgodnjih jutranjih urah takoj po noči popivanja. In ker jo je zelo težko jesti brez hladnega piva, ki spremlja vroče požirke, se ta strategija proti mačku seveda ujema z zdravilom za mačka »boj z ognjem«, ki je pivo po težki noči.
  • Sarmi (сарми), poletna jed s polnjenim zeljem. Nadev zanj je iz mesa, riža, čebule in začimb. Nadev zavijemo v grozdne liste. Sarmi postrežemo z jogurtovo omako s papriko. Priljubljene so tudi sarme, polnjene s korenjem, sirom, gobami in drugimi vegetarijanskimi sestavinami.
  • Kapama

    Kapama (капама) je jugozahodna bolgarska jed. Za njegovo pripravo vzemite več vrst mesa (zajčje, telečje, svinjsko), črno in rdečo papriko, lovorove liste, kislo zelje, riž in klobaso “nadenitsa“. Kapamo položimo v plasteh in dušimo v pečici vsaj 4-5 ur.

  • Kebapče (кебапче), kralj žara. Bolgarski bratranec slavnih ćevapčičev iz nekdanje Jugoslavije in romunskih mititei, kebapche je popolna priloga k kozarcu hladnega bolgarskega piva na poletni dan. Čeprav se Bolgari o tem morda prepirajo, ni velike razlike, ali je pivo Kamenitza ali Zagorka. Pomemben del je, da so kebapčete vsaj tri in vključujejo nekakšne priloge, običajno pomfrit z naribanim sirom sirene na vrhu, da dobimo klasične “tri kebapčete s prilogami” (тройка кебапчета с гарнитура, troyka kebapčeta s garnitura).

    Čufte (findbgfood)

  • Kyufte (кюфте), čufteMeso je enako kot pri kebabčetu, a masa se razlikuje po tem, da so vmleto meso običajno primešani veliki koščki čebule, dodan pa je tudi peteršilj. In končno ni nujno, da se jih peče na žaru. V receptih je pogosta mešanica mastnega svinjskega in govejega mesa, običajne so tudi čiste svinjske ali goveje različice, jagnječji pa do redkejši, a so zelo cenjena specialiteta. Veliko možnosti je tudi za vegetarijance: krompirjeva kjufteta je priljubljena klasika kosila, vendar so se pred kratkim v restavracijskih menijih pojavile tudi kjufteta iz peteršilja, bučk ali špinače.
  • Musaka (мусака). Jed uživajo v številnih različicah po vsej balkanski regiji. Bolgarska različica vključuje krompir, jajca in mleto svinjsko meso in je priljubljena jed bolgarskih moških, med katerimi je priljubljena šala, da se ne morejo poročiti z žensko, ki ne zna skuhati popolne musake. 
  • Banica (баница), preprosta sirova pita. Banica je v Bolgariji velikonočna, božična in novoletna jed. Za pripravo banice vzemite listnato testo, ga razvaljajte v pecivo in ga nadevajte s skuto, sirom, zelenjavo, mesom, sadjem, zeljem, bučami, špinačo, kislico, mladimi pesnimi vršički in drugimi nadevi. Listi za testo se zvijejo in položijo v ponev s spiralno repico ali vodoravnimi plastmi. Običajno zadostujejo sir, jogurt in jajca,

    Jahnija (wikipedija)

  • Jahnija (яхния)Bolgarska različica (jed je izvirno perzijska, a se razširi tudi pp Balkanu) je nekakšen piščančji golaž. ime dobi po pokritem glinenem lonca, v katerem se je prvotno kuhal. Na večje kose narezan piščanec popečemo v ponvi, ko so kosi lepo porjaveli, jih poberemo ven in v isti ponvi popečemo na drobno narezano čebulo, dodamo sladko papriko in moko ter vseskozi dobro mešamo. Ko zmes zavre, vanjo potopimo kose piščanca in v pokriti posodi pečemo (dušimo v lastnem soku ali s suhim grozdnim vinom) dvajset minut. Na koncu dodamo pikanten feferon v kosu, potresemo z nadrobno narezanim peteršiljem in pustimo vreti še minuto,
  • Turšija (туршия), vložena zelenjava. Po imenu sodeč je perzijskega poreklaTurshia je v bistvu izbor zelenjave, vložene v kisu, sladkorju in slanici, z zelišči in začimbami, kot so črni poper, koper, peteršilj, zelena ali lovorjev list, dodani za okus. V Bolgariji sta najbolj priljubljeni dve vrsti turšije: kraljeva turšija (царска туршия) in vaška turšija (селска туршия). Razlika med recepti ni veliko, različna zelenjava in količina vsake. Pogoste sestavine turšije so različne paprike, cvetača, korenje in morda zeleni paradižnik, kumare, zelje, čebula in česen.
  • Marmelada iz cvetov vrtnic (GrandTurkishBazaar)

    Marmelada iz cvetov vrtnic. Bolgarija je država vrtnic in iz cvetnih listov te rože ne proizvajajo le številnih kozmetičnih izdelkov, temveč tudi marmelado. V Bolgariji je zelo priljubljena jed za konec obroka in skupaj s tradicionalnim jogurtom velja za najpogos-tejšo bolgarsko sladico.

    Ljutenica (лютеница), namaz iz pradižnika, rdeče in pekoče paprike. Številne bolgarske družine še vedno pogosto pripravljajo doma. Ko jeseni z balkonov po vsej državi zavohate vonj po pečenih paprikah, veste, da je pred vami sezona domačih ljutenic! Zaradi čebule, česna in kumine, ki se uporabljajo za pripravo, bo ljutenica vedno vsaj nekoliko pekoča po okusu, čemur dolguje ime. Ljutenica (nepekoča) je še posebej priljubljena pri otrocih, namazana na rezini kruha in posuta s sirom sirene.

  • Princesa (принцеса), ta topla odprta različica sendviča je edinstven bolgarski izum. O izvoru njegovega imena se močno razpravlja, z zelo neverjetnimi razlagami, ki ga povezujejo s srednjeveškimi bolgarskimi vladarji in starodavnimi tračanskimi monarhi. V bistvu gre za rezino belega kruha prelito z mešanico jajc in rumenim sirom kačkavalj in po želji z mletim mesom ali salamo lukanko. Princeso se nato peče, dokler ne dobi svoje značilne zlate barve in se kruh spremeni v hrustljav toast.
  • Parlenka (пърленка)Balkanska tradicija je, da mora biti kruh vedno na mizi. In ko je ha mizi parlenka, sveže pečen bolgarski kruh, bi ae mu tudi tisti na dieti težko odrekli! Je neenakomerno okrogel kruh priLa academibližno velikosti krožnika. Ima mehko sredico in rahlo zapečeno skorjo, po kateri je parlenka dola ime. Zelo pogosto se ponudi polnjena s siri kačkavalj in/ali sirene, pogost dodatek je tudi česen.

    Caca – ocvrte papaline (bonapeti,com)

  • Caca (цаца), ocvrte papaline. je ta hrustljavi prigrizek z morskimi sadeži popoln spremljevalec hladnega piva na vroč dan. To je v bistvu obrok iz desetin majhnih slanikov podobnih rib (Sprattus sprattus), nasoljenih, obloženih z moko in globoko ocvrtih, z glavami in vsem. Postrezite ocvrte papaline z rezino limone, ocvrtim krompirčkom in ledeno mrzlim bolgarskim točenim pivom in z minimalnim trudom ste ustvarili legendarno jed. V poletnih dneh so ocvrte papaline na prostem tako priljubljene, da se kosajo celo z vedno aktualnimi kebapči. Lokalno je njihov kultni status primerljiv le z ribo s krompirčkom v Združenem kraljestvu!
  • Mekica (мекица). Če preživimo noč v udobju planinske koče nekje visoko v bolgarskih gorah, se zjutraj zbudimo ob nezgrešljivem vonju mekice, ki je ena od glavnih sestavin tradicional-nega zajtrka. Mekica je v mnogih pogledih enaka madžarskim lángosom in je običajno manjša od svoje madžarske sorodnice, zato je malo verjetno, da bi si na krožniku želeli samo eno. Mekitsi so preprost bolgarski recept za ocvrto testo, ki ga lahko pripravite za zajtrk ali malico in je podoben krofom, vendar ga lahko jeste s sladkorjem v prahu (za ljubitelje sladkega) ali naj položimo rezine sira (sirene). 


Uporabne povezave:

TRADICIONALNE VLAŠKE JEDI

Kar nekaj dni bomo kolesarili po vzhodni Srbiji, zato naštevam malo več jedi in kulinaričnih povezav. s tega dela Srbije, torej za vlaške jedi. Vlah je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko romaniziran (“porimljanjeno”, “polatinjeno”) prebivalstvo – kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane, prebivalce Vlaške v današnji Romuniji in druge, ki je bilo naseljeno po celotnem Balkanskem polotoku. Bili so nomadi in so se s čredami živali selili za pašo.

POVEZAVE

TRADICIONALNE JEDI VZHODNE SRBIJE

SRBSKE DOBROTE

UPORABNE POVEZAVE

PREDJEDI

Pečenje (volim-meso.hr)

MESNE JEDI

DRUGE GLAVNE JEDI 

PRILOGE: